sobota, 30. april 2011

Še dva bloga o EPK

Na podlagi na tej strani puščenih komentarjev smo zasledili celo dva hudomušna bloga, usmerjena v (občasno?) kritično spremljanje fenomena EPK.
Prvi z naslovom »EPK 2012«  je dostopen na tem naslovu:
Drugi z naslovom »Večer plus«, očitno z nekaj več poantirane ostrine do časnika Večer, je dostopen na tem naslovu:
Avtorji neznani.

»Končno Čander«, »Kljub vsemu ambiciozen program«, »Ni vse tako črno« in druga znamenja novinarske otoplitve

Komentar Petra Raka v današnjem Delu sumarično in hitro povzema doseganje osnovne korake v razvoju projekta EPK – toda zaključuje v zadnje čase modnem moralističnem dodatku, želji po iskanju pozitivnih točk projekta, naveličanosti nad kritiko, »dajmo jim priložnost« novinarski stimulaciji, »ni vse tako črno« filozofiji. Pustimo ob strani odgovor, ali bi bi se o tem novinarji morali kakorkoli izražati – vsaj v žanrih, ki niso čisti komentar. Benevolenco lahko razumemo na oba načina – kot izraz resnično izboljšanih razmer, ki jih avtor verno »odraža«, ali kot izraz želje, da bi se te razmere izboljšale. Glede prvega je, ker je pač na sledi objektivnosti, težko protestirati. Glede drugega pa? Tudi shema novinarke percepcije med »dobrimi« in »slabimi« akterji je v spodnjem tekstu paradigmatsko navzoča: bad guys so Vladimir Rukavina, Franc Kangler, Tomaž Pandur, etc., good guys and good girls so Mitja Čander, Suzana Žilič Fišer in npr. programska ekipa.

EPK 2012 – Maribor: Ni vse tako črno...
Peter Rak, kultura
sob, 30.04.2011, 18:15
Na EPK so pripravljeni tudi v drugih mestnih kulturnih institucijah, zato je zdaj res čas, da se se uresniči, kar je še mogoče uresničiti.
Maribor je s petimi partnerskimi mesti vstopil v tekmo za naslov evropske prestolnice kulture spomladi 2007. Program, ki se je izkazal za zmagovitega in s katerim je Maribor porazil Ljubljano, Celje in Koper, so pripravili v centru Kibla, vendar je bil pozneje iz projekta postopoma izločen.

V ospredje so stopili drugi akterji, ustanovljen je bil začasni sekretariat EPK, ki ga je kot vršilec dolžnosti vodil direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina. Sledili so zagovori programa v Bruslju, kjer se je večkrat zapletlo, saj so bili snovalci projekta deležni očitkov o preobširnosti in preveliki ambicioznosti programov, jeseni leta 2008 pa je mariborski EPK končno le dobil tudi formalno potrditev bruseljskih uradnikov. Kljub temu so postopki glede organizacije, zasedbe vodilnih mest v projektu in naložbenih prioritet v kulturno infrastrukturo potekali zelo počasi in brez prave koordinacije.

Načrti so se tako rekoč dnevno spreminjali; najprej sta bili v igri nova koncertna dvorana in nova stavba moderne galerije, nato se je spisek želja razširil na novo podobo Lenta in nov most čez Dravo, obnovo centra Pekarna, novo mariborsko knjižnico ter obnovo vseh pomembnejših trgov. Nato je pred dobrim letom sledil popoln preobrat. Na sceno je stopil Tomaž Pandur, ki je mariborskega župana Franca Kanglerja najprej povabil v Madrid, kjer ga je očitno očaral in navdušil za svojo vizijo EPK, katere osrednji del naj bi bil novi mariborski kulturni center, pozneje poimenovan MAKS.

Preveč tajnosti?

Kangler in Pandur sta v popolni tajnosti križarila po Mariboru in izbirala lokacijo. Najbolj privlačna se je Pandurju zdela nekdanja predilnica Merinke na Studencih, zato sta – prav tako tajno – naročila načrt v arhitekturnem biroju Sadar/Vuga, center pa naj bi ob galeriji, kinoteki, restavracijah in pomožnih prostorih obsegal dve dvorani, v vsaki bi bilo 650 sedežev. Vzporedno je potekalo iskanje formalnega angažmaja Tomaža Pandurja za izvedbo projekta EPK.

Najprej je bila aktualna funkcija programskega direktorja, vendar se je to izkazalo za neizvedljivo, saj bi nujno nastal konflikt interesov, ker se Pandur ni želel odreči lastni produkciji. Svojevrstna salomonska rešitev je bilo imenovanje Pandurja na mesto predsednika programskega sveta, ker pa ta funkcija ne prinaša omembe vrednega honorarja, so to težavo kompenzirali s – spet tajno – pogodbo, s katero je podjetje Pandur Theaters postalo svetovalec mariborskega župana in si ob ostalih stroških zaračunalo­ še 23.000 evrov honorarja.

Končno Čander

Z veliko težavo se je vzpostavljala organizacijska struktura in šele oktobra lani je bil za programskega direktorja zavoda Maribor 2012 imenovan Mitja Čander. Program je bil v začetku še vedno pod dominantnim Pandurjevim vplivom, center MAKS se je omenjal kot osrednje prizorišče dogodkov leta 2012. Vendar se je ta koncept postopoma krhal, vse bolj jasno je postajalo, da Maribor sam ne bo mogel zagotoviti sredstev za sofinanciranje tako velikega objekta. Na dan so prišle podrobnosti o finančnih nepravilnostih pri poslovanju zavoda, epilog pa je bil nedavni odstop Tomaža Pandurja
z mesta predsednika programskega sveta ter umestitev Umetnostne galerije Maribor na lokacijo, kjer je bil predviden MAKS.

Le osem mesecev pred začetkom se tako projekt EPK v Mariboru sooča s številnimi neznankami. Med najbolj akutne sodijo pomanjkanje razpoložljivih lokacij za izvedbo programov, saj nova UGM po pričakovanjih ne bo operativna pred junijem prihodnje leto (kaže, da bodo programi izpeljani predvsem v zasilno adaptiranih halah nekdanjega podjetja TVT) ter sorazmerno majhna finančna sredstva za program (na voljo je le nekaj več kot deset milijonov evrov), da ne omenjamo trenj v vodstvu zavoda Maribor 2012. Po nekaterih informacijah naj bi Čander od sveta zavoda zaradi lahkotne porabe denarja zahteval razrešitev poslovne direktorice Helene Hvalec, zaradi neurejenega financiranja so vse bolj nezadovoljni sodelavci zavoda, ki od februarja še niso dobili plač in honorarjev...

Kljub vsemu ambiciozen program

Zgolj slikanje črne podobe gotovo ni umestno. Zavod je v začetku aprila vendarle dobil generalno direktorico – Suzano Žilič Fišer, program, ki je ambiciozen in zajema širok spekter domačih in tujih programskih sklopov, je ne samo v grobih obrisih temveč tudi v posameznih detajlih pripravljen; pred dnevi so ga uspešno predstavili tudi v Bruslju. Na EPK so pripravljeni tudi v drugih mestnih kulturnih institucijah, zato je zdaj res čas, da se k projektu pristopi benevolentno in se uresniči, kar je še mogoče uresničiti. Navsezadnje bo 1. januarja 2012 Maribor evropska prestolnica kulture, pa če bo mesto na to pripravljeno ali ne.

petek, 29. april 2011

Novi UGM na mestotvorni lokaciji

Iz intervjuja v današnjem Večeru z direktorico Umetnostne galerije Maribor Bredo Kolar - Sluga povzemamo enega zanimivejših delov o novi umetnostni galeriji – tako imenovanem UGMAKS-u. Kot že rečeno, v tej igri kolobocij s projekti niti malo ni jasno, kaj je od razvpitega Pandurteatra na »matični« lokaciji sploh ostalo in kako se bo ta objekt imenoval. Ostaja zgolj nagradna igra Zlata kanglica. Namreč, če bo MAKS, ne bo UGM, in obratno. Bomo hodili v galerijo v MAKS ali v gledališče v UGM? Obetajo nam multipleks, kjer bo v sosednji dvorani očitno kraljevalo Pandurjevo gledališče (nihče ne ve, v kakšni obliki, kot tudi nihče več ne ve, od kod še zmerom takšna moč Pandurja, ki se je na pol poslovil). Kolar-Sluga ne oporeka niti poročni dvorani. Se pa zaveda, kot pravi, da bo za prenos takšne institucije na desni breg Drave, kar ima za mestotvorno dejanje, potrebna dodatna energija. Spodaj navajamo njeno misel, ki spravlja v začudenje: omenja možno nadaljevanje projekta na predvideni lokaciji na Lentu in možen korak naprej, ki pa ni bil narejen, in to navzlic temu, da občina ni uspela odkupiti zemljišča. Kako bi se gradnja objekta na parceli, katere lastnik ni investitor, sploh lahko začela? Celoten članek je dostopen na tem mestu, spodaj odlomek:
Lokacija na desnem bregu je bolj mestotvorna
         Ste po propadu pogajanj opcijo na desnem bregu takoj sprejeli?
         "Župan nas je seznanil z opcijo in takoj smo pričeli s preverjanjem možnosti. S samo lokacijo nismo imeli težav. Prav to lokacijo smo namreč v prvi fazi s projektnim svetom tudi sami predlagali, vendar takrat, leta 2008, odkup ni bil možen, zato smo pričeli iskati lokacijo na zemljiščih, ki so v mestni lasti. Lokacija na desnem bregu Drave se nam zdi veliko bolj mestotvorna. Desni breg potrebuje 'injekcijo' z odprtimi vsebinami in galerijske vsebine so takšne, seveda pa bo potrebne veliko več volje in energije, da bomo privabili kulturno publiko, ki je nekako zasidrana na levem bregu. Zdaj že vemo, da evropska prestolnica kulture (EPK) načrtuje dogajanje v prostorih tovarne Boris Kidrič pa tudi univerza razmišlja o nekaterih objektih v tem prostoru, tako da nova umestitev dobiva še dodaten smisel."
         
Toda slišati je, da je bil prav odkup zemljišča dodaten zaplet tudi na levem bregu.
           "Drži. Seveda se lahko vprašamo, kako je pri enem projektu vse steklo brez težav, pri drugem pa se je zapletlo vse, kar se je zaplesti dalo. Vendar zemljišče, ki je sicer res majhen del celotne parcele na Lentu, ni bilo odkupljeno. Pristojni organi lahko povedo, da se uradna cenitev nikakor ne ujema s ceno, ki jo je postavil lastnik. Zaradi tega je bilo težko narediti korak naprej. Projekt se je zato spremenil v faznost in bi se gradnja kljub oviri lahko pričela takoj."
         
Zdi se namreč, da občina vso krivdo za propad projekta vali na madžarske arhitekte, očitno pa je bilo narobe še kaj drugega.
         "Težave z zemljiščem gotovo niso zanemarljive, ampak kot rečeno, to prve faze gradnje ne bi zavrlo."

Zardevanje zgodovine ob srečanju z EPK

Večer, petek, 29.4.2011, stran 24, PODLISTEK, PISMA BRALCEV, avtor: Miroslav Slana - Miros, Maribor

Pisma bralcev
Zardevanje zgodovine ob EPK

Propadanje neorenesančnih fresk v Gosposki 5


Zavod Maribor 2012 EPK je medijem poslal 12 tipkanih strani poročila z novinarske konference 22. 4. 2011 o snovanjih programa. Pod naslovom Stare ulice je navržen zelo kratek tekst. Zato v daljši razmislek naslednje.
         Kakor je lani in letos razdejan in okrušen Štukljev trg, je že dolgo skrušeno, okrušeno in zdrto pročelje v ožjem središču starega mestnega jedra, Gosposka 5. Tam zanikrno propada neorenesančno freskirana fasada s prizori štirih letnih časov in s štirimi ovalnimi portreti. To ni le mestna sramota, je tudi sramota EPK, ki se ukvarja bolj s sabo in s svojimi stolčki in s tem, koga naj izločijo iz programa, kot z ureditvijo obličja starega mestnega jedra.
         Evropejci prihajajo v Maribor tudi zdaj, ne čakajo le na EPK 2012.

četrtek, 28. april 2011

You Rang, My Lord?

You Rang, My Lord?
Te dni smo bili priča novemu zabavnemu zapletu ptujskega partnerskega projekta Evropske prestolnice kulture 2012 (EPK 2012). Po dveh letih in pred njenim pragom sta ptujski župan Štefan Čelan in njen koordinator Franc Mlakar ugotovila, da slednji nima dovolj časa zanjo. Zato je župan javno razglasil, da bo odslej koordinator idejni vodja EPK 2012, njegov operativec pa kar Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.
         Rešitev ima drobno napakico; Aleš Arih o tem, da bo izvajal ideje po nareku Franca Mlakarja, ne ve nič in povrhu še to možnost odločno odklanja. A menda je že vse dogovorjeno (tudi brez Ariha), tako da moramo le še počakati novinarsko konferenco, kjer bo vse natančno razloženo.
         Kakšna razmerja moči prinašajo tako iskrive rešitve, seveda težko pretehtamo v običajnem komentarju. Zato se bomo tudi tokrat poslužili satirične zgodbice ...
         Vse skupaj se začne, ko se Aleš Arih v petek pozno popoldan po napornem delovnem tednu počasi odpravlja na zaslužen vikend. Nakar zazvoni telefon: "Gospod Arih, lepo pozdravljeni, Mlakar tukaj. Ne zamerite, na hitro vas kličem; jutri se vrnem iz Kitajske in preden odpotujem na novo službeno potovanje v Črno goro, bi vam rad podal še nekaj svojih najnovejših idej. Ker pa se mi najlepše rojevajo ob toplih žemljicah, vas res lepo prosim, da mi jih pet svežih, dišečih dostavite jutri zjutraj ob 8. uri na sedež mojega ptujskega podjetja. Hvala!"

...

Lorenci: EPK mora uspeti kljub Kanglerju

Zapis Mirka Lorencija v Večerovi ediciji 7D. Nič ni v njem, na kar ne bi že opozorili na tej strani, razen izpeljane »antikanglerjanske« poante in hrabrilnega poziva tipa »združimo moči«. In ja, kot da bi bil Kangler edini problem v EPK...

7DNI, torek, 26.4.2011, stran 1, 7DNI, avtor: Mirko Lorenci
          Dvojec
          Kljub Kanglerju
          Dorečeno ni pravzaprav nič. Ne ve se, kaj vse bo za to priložnost, predvsem
          pa za  prihodnost, v Mariboru zgrajeno, koliko denarja bo za to na voljo ter kakšen
          in kje izvajan bo program. 
      
"Odhaja zaradi takih in drugačnih pritiskov in je ena izmed žrtev v tem procesu. Tako kot je zame osebno žrtev Pandur, ki si ga je nekdo privoščil." Tako razlaga mariborski župan Franc Kangler o spremembah v vodstvu projekta Evropska prestolnica kulture (EPK), do katerih je prišlo v zadnjih tednih. Tista prva žrtev je poslovna direktorica Helena Hvalec, ki je odstopila zaradi očitkov, da je bilo njeno finančno poslovanje "čudno". Pandur je odstopil "nerazumljen" v zaplankanem Mariboru, ki ga je hotel še drugič prosvetliti. Kangler se obema "svojima kadroma" postavlja v bran, kar bi bilo lahko načelno in pošteno, če se ne bi avtomatično zastavljalo vprašanje, zakaj se prvi človek Maribora v to sploh vtika. V projektu Evropska prestolnica kulture, kar bo Maribor postal že čez osem mesecev, si je - kot še pri marsičem drugem - prilaščal kompetence, ki enostavno niso njegove. Pojavljal se je (in se še) v vlogah samooklicanega prvega arhitekta, finančnika, poznavalca kulture, kadrovika ... Ko bi vendar moral biti samo človek, ki bi poklicanim in za to usposobljenim omogočal nemoteno delo.
         Tudi zaradi tega je položaj, v katerem se je EPK v tem trenutku znašla, strahovito zagaten. Dorečeno ni pravzaprav nič. Ne ve se, kaj vse bo za to priložnost, predvsem pa za prihodnost, v Mariboru zgrajeno, koliko denarja bo za to na voljo ter kakšen in kje izvajan bo program. Svoje je k nedorečenosti prispevala tudi država, ki se je k EPK-ju tudi spravljala bolj z levo roko. Včasih se je najbrž kar upravičeno pojavil občutek, da ji je doslej največje kulturno dogajanje v samostojni Sloveniji v Mariboru odveč, da pa bi bila zgodba seveda čisto nekaj drugega, če bi se odvijala v Ljubljani.
         No, zadnje čase se zdi, da se celo pri vladi vse bolj zavedajo, da pomeni igračkanje z EPK tudi igračkanje z ugledom Slovenije. Ta se seveda ne bo meril ne z gradnjo kakšnih noro dragih objektov ne z vabljenjem pregrešno dragih kulturniških zvezd, temveč s korektno predstavitvijo domače in tuje kulturne produkcije v spodobnem okolju in s spodobnim obiskom tujcev in predvsem domačinov, ki lahko le na tak način pokažejo, da so vzeli EPK za svojo in zares. Če bo zraven še kaj originalnih idej in posrečenih rešitev, bo zgodba toliko bolj normalna.
         Zaradi vsega naštetega je skrajni (pa res skrajni) čas, da pričnejo poklicani sistematično opravljati svoje delo. Pri tem morajo izkoristiti vse svoje pristojnosti, vendar ne iti čez nje ali jih celo zlorabljati, nikakor pa si ne smejo dati diktirati od zunaj. Recimo od Kanglerja. EPK mora namreč uspeti kljub njemu.

EPK destruktori

Zametek fan kluba oboževalcev steklenih filozofskih psov. Nepragmatikov ali pragmatikov, to je edino nerelevantno vprašanje:
Zofijini ljubimci

Ti filozofi pa znajo tudi samo pljuvat po vsem. Me zanima kaj bi znali oni naredit, destruktori z dolgimi jeziki.

http://zofijini-epk.blogspot.com/

Je pa res, da lahko na tem linku izves najprej, kaj se dogaja glede EPK, ker prezijo kot stekli psi na vsako novico in jo seveda takoj posmehujejo ali pljuvajo na njihovem blogu. 

torek, 26. april 2011

Nekaj vprašanj za užaljene pragmatike

V enostavni klasifikaciji treh prototipov kulturniških delavcev v razmerju do EPK, namreč pragmatikov, subverzivcev in antagonistov, bi pričakovali tudi iskreno sporadično samokritiko prvih in drugih. Vsaj nekoliko zavito in prikrito, izrečeno potihoma. Kakšna zmota! Spomnimo, pragmatiki so tisti kulturni delavci, ki so pripravljeni sodelovati v projektih EPK zaradi realizacije samih projektov. Tako pravijo. Drugo jih ne zanima. Vendar žal jemljejo svoje poslanstvo preozko. Vpričo vseh sistemskih kolobocij, finančnih netransparentnosti, čudnih političnih odločitev, nejasnih infrastrukturnih načrtov, domnevne shiranosti in neplačevanja sodelavcev, groženj z izklopi telefonov (zaradi neplačanih računov) itd. bi seveda prav od njih pričakovali in si želeli vsaj nekaj iskrene skepse. Ker lahko gledajo in spremljajo stvari od blizu, ker jih poznajo najbolje, v nekaterih segmentih vsekakor bolje od nas. A se to ne zgodi. Za nameček se dogaja nekaj obratnega: pragmatiki težko prenašajo pomisleke in dvome. Kot je razbrati celo iz nekaterih javno objavljenih mnenj, se čutijo napadene in zasmehovane. Tako dobro delajo, nekdo pa se norčuje iz projekta EPK... kar čutijo kot napad nase. Nesramneži! Impotentni povrhu! Lahko je doma ležati in kritizirati, tu se dela!
Nihče ne pravi, da ne delajo ali da ne delajo dobro – je o tem sploh tekla beseda? Ne, to je poceni zamenjava teme. Govorimo o povsem drugih rečeh. Naj jih spomnimo. Pragmatiki nam dolgujejo odgovore na naslednja vprašanja (kratek izbor):
·         Kakšno je vaše stališče do opisanih konfliktnih razmerij na ravni producent – odločevalec, ki jih najbolj konkretno uteleša finančni pragmatik Tomaž Pandur?
·         Kako si razlagate dejstvo, da je v EPK organih zamenjana že skoraj polovica članov, da so najpomembnejši člani odstopili? Tule je seznam 10 odstopov. Se pač odstopa, jebiga? Kakšna pametnejša, manj pragmatična razlaga?
·         Kakšno je vaše stališče do odstopa poslovne direktorice Helene Hvalec in delitev denarja mimo razpisov? Nimate pragmatičnega komentarja?
·         Ste se že udeležili javne nagradne igre Zlata kanglica? Se vam zdi, da načrtovanost projektov, njihova realizacija in manko časovnih okvirjev (da ne govorimo o tem, kako se je namembnost nekaterih objektov povsem razkrojila in izmišljala na novo) prav nič ne vplivajo na to, kaj počnete v svojih programskih sklopih?
·         Beremo, da sodelavci v EPK nimajo/nimate za znamke, za nekatere pa obstajajo čudoviti honorarji (Aleš Novak, Tomaž Pandur, etc.)? Življenje ni pravično? Bo treba še malo potrpeti, saj smo pragmatični, kajne?
·         Imate svoje pragmatično stališče do tega, da bo v projektu Pandurteater, ki je zdaj UGM postal (ali Maks, ali kaj pa vemo) v brezno zgrmelo vsaj 20 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, saj je najemna pogodba, kot vse kaže, za ta objekt nična, vsaj po mnenju pristojnih finančnih organov? Se vam kaj smilijo denarnice Mariborčanov? Tistih, katerih kulturno blagostanje želite izboljšati?
·         Se vam zdi, da dobro uresničujete zavezujoča alegorična programska izhodišča EPK? Na kakšne načine vaša realizacija izhodišč kaže svoje pragmatične učinke?
·         Kakšno je vaše stališče glede tistih mestnih kulturnih projektov, ki se v času kulturnih eksplozij ne bodo realizirali, ker zanje ni denarja? So si ti marginalni producenti sami krivi, ker niso zaprosili za sredstva EPK, če bi jim že bila božja volja naklonjena? To be EPK or not to be, that is the question? Smrt za tiste, ki niso del EPK pogona? Hej, ali temu pravite pragmatična zvijačnost uma?
·         Kaj so mejni pogoji, pod katerimi bi sploh bili pripravljeni priznati, da je udejstvovanje v EPK moralno nedopustno ali vsaj sporno?
·         Kakšna je cena EPK-življenja?

Zdaj še epekajevska kulinarika

Kot da kuhinje ni dovolj: dnevnikov zapis o razviti progresirani ne-več-piarovski kulinariki - mimogrede, piarovski dosežki so bili do neke mere spremljani tudi na naši strani:
Dobro plačani "dobrojedec" bo vodil kulinarični podsklop EPK
Kulinarični kritik in novinar Uroš Mencinger je bil vse do januarja zadolžen za stike z javnostmi v zavodu Maribor 2012 in je za svoje storitve prejemal mesečno plačilo 3000 evrov bruto. Mencinger, znan tudi po svojem psevdonimu Rad Dobrojem, pa bo v projektu EPK sodeloval tudi v prihodnje, je včeraj razkril programski direktor Mitja Čander. Mariborski dobrojedec bo namreč vodil podsklop Prestolnica okusov, ki naj bi v Mariboru in v celotni vzhodni kohezijski regiji nasploh odpravljal zaostalost za razvito kulinariko Evrope.

Ali EPK sofinancira še en Pandurjev projekt?

Dnevnikov zapis o programski betonski konstrukciji znova preseneča s tem, kaj točno šteje za EPK financiran (ali sponzoriran) projekt in kaj ne. Npr. kar dve predstavi Tomaža Pandruja se obetata v letu 2012, januarja premiera Črnih mask Marija Kogoja, junija Tolstojeve Vojne in miru. Čeprav doslej nismo vedeli, da so Črne maske koprodukcija EPK, tega ne pokaže niti natančno prebiranje uradnih strani zavoda, nas je za to dejstvo ob prebiranju medijev za nazaj razsvetil direktor SNG Mariboru Danilo Rošker v tem intervjuju. To pomeni, da bi Pandur, ako bi ostal na čelu programskega sveta, bil v kar dvojnem interesnem konfliktu, ne le zaradi sofinanciranja Vojne in miru, temveč tudi Črnih mask (razen če termin koprodukcija tu ne zajema finančne soudeležbe). Kar bi pomenilo dvojno delo za protikorupcijsko komisijo. Pandurjev honorar 70.000 evrov pustimo ob strani, saj javnost in njeni psi čuvaji niso uspeli razvozlati niti prejšnjega - dveh tako težavnih nalog pa od njih ni dostojno pričakovati, pa še prazniki so. Pustimo ob strani tudi malenkostno dejstvo, da premiera Vojne in miru sploh ne bo v Mariboru, temveč pol leta prej v Zagrebu, medtem ko za mariborsko premiero obetajo - in to naj bi bil kao dober razlog za zamudo - drugačno postavitev! Članek:
Čander "betonira" programsko konstrukcijo EPK
Pop/Kultura - sobota, 23.04.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter
Maribor - Z gradbeniško navdahnjenim izrazoslovjem je Mitja Čander, programski direktor zavoda Maribor 2012, včeraj ponudil vpogled v nastajanje programa, ki se bo odvijal v času Evropske prestolnice kulture (EPK). Splošne obrise dogajanja, ki se bo po napovedih začelo v petek, 13. januarja 2012, bo vodstvena ekipa zavoda prihodnjo sredo predstavila tudi v Bruslju, kjer bo potekal sklepni monitoring pri direktoratu evropske komisije za kulturo in izobraževanje
"Zgodba Maribora v letu 2012 bo potekala v štirih programskih sklopih - Ključi mesta, Urbane brazde, Terminal 12 in Življenje na dotik - ki smo jih oblikovali kot nekakšne inkubatorje idej," je razložil Čander. "Z ustvarjalci smo v minulih mesecih iskali optimalne finančne in vsebinske konstrukcije. Moramo namreč izpeljati raznovrstno in kompaktno zgodbo, v kateri se vsebine ne podvajajo. Hkrati iščemo niše, v katerih še ni bilo dovolj storjenega. Prepričan sem, da bomo vseh 140 projektov spravili do faze, da jih bomo lahko sredi maja s pogodbenimi aneksi zabetonirali za dve leti."
Dve Pandurjevi režiji
Sredi junija naj bi bila znana glavnina programa, ki naj bi svojo dokončno verzijo doživela septembra. Kaj pa je že znano zdaj? Čander je včeraj predstavil nekaj največjih napovedanih dogodkov, med katerimi seveda ne bosta manjkala Festival Maribor in Festival Lent. V "umetniškem jedru EPK", sklopu Terminal 12, ki ga je nekoč kreativno vodil Tomaž Pandur, zdaj pa je njegov programski vodja Aleš Šteger, je Čander izpostavil dve predstavi v Pandurjevi režiji. Opera Črne maske skladatelja Marija Kogoja, ki bo nastala v koprodukciji SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor, naj bi bila osrednji dogodek konca tedna ob odprtju. Zanimiva je neuradna informacija, da naj bi proračun predstave znašal okoli milijon evrov, honorar za režiserja Tomaža Pandurja pa naj bi dosegel 70.000 evrov.
"Tukaj je še Vojna in mir, ki jo zelo dobro poznate po raznih škandalih," se je muzal Čander. Doslej je bilo znano, da bo ta predstava, ki jo Tomaž Pandur Theaters producira skupaj s Hrvaškim narodnim gledališčem, doživela svojo premiero v Zagrebu. Programski vodja EPK pa je včeraj razložil, da bo premiera junija 2012 v Mariboru. Na Dnevnikovo vprašanje, ali se je zgodila sprememba v načrtih, je Čander odvrnil, da bo projekt Vojna in mir imel dve premieri, "ker naj bi bila predstava za Maribor nekoliko predrugačena".
Obiski znanih osebnosti
Čander je napovedal še februarsko gostovanje dunajske državne opere z opero Čarobna piščal, sklenjen je tudi dogovor z Ivom Pogorelićem in zagrebško filharmonijo, ki prideta marca v Maribor. "Zelo daleč je tudi dogovarjanje z Ulayem, ki je eden od osrednjih sodobnih umetnikov na svetu. Postal naj bi rezidenčni umetnik v Mariboru in bi se tukaj ukvarjal z raziskavo vode," je povedal.
Kaj nas še čaka? Filmski projekt Omnibus, ki bo sestavljen iz petih kratkih zgodb, vodi Jan Cvitkovič, tu bo rock opera Človek z bombami v režiji Matjaža Bergerja, Severni sij v produkciji Ateljeja Japelj pa bo v Mariboru izpostavil dvanajst lokacij, prepoznavnih iz literarnega opusa Draga Jančarja. V projektu Dvanajst bodo vsak mesec gostili kakšno mednarodno prepoznavno osebnost, med drugimi naj bi prišli nekdanji šahovski prvak Gary Kasparov, umetnik Jan Fabre in pesnik Charles Simic.

Po domače, po kavbojsko: kako so ugrabili še galerijo

Po javnem namigu galerista Primoža Premzla in našem namigu vendarle konkreten in soliden članek o tem, kako se je mariborska občina ne le poigrala z arhitekti, zmagovalci natečaja za nov UGM, temveč morebiti sploh ni resno računala s projektom na lokaciji Lent. Kam vse to pelje, pravzaprav od zlih slutenj o novem praznem metanju denarja skozi občinsko okno (občina priznava le 250.000 zavrženih sredstev), kavbojskem obnašanju brez reda in pravil, tožbi madžarskih arhitektov ter vse do mednarodnega arhitekturnega škandala, v spodnjem Večerovem zapisu Petre Zemljič (vključena tudi prva stran Večera). Spomnimo, najprej je Maks ugrabil EPK, zdaj je Maks ugrabil UGM. Kdo je glavni ugrabitelj in kdo so njegovi pomočniki?
Nova lokacija UGM na Studencih tudi ne more biti samoumevna danost brez poprej opravljenih ekonomskih študij, denimo o pričakovanem obisku galerije glede na novo izbrano lokacijo, prometnem režimu in podobno. Da specialnega dodatka k UGM, poročne dvorane, niti ne omenjamo:

Večer, torek, 26.4.2011, stran 1, PRVA SLOVENIJA, avtor: PETRA ZEMLJIČ
Maks je ugrabil galerijo

Madžarska arhitekta vztrajata, da je odgovorna mariborska občina
Mariborski župan Franc Kangler se je že pred časom odločil za združitev dveh investicij, Umetnostne galerije Maribor (UGM) in Mariborskega kulturnega središča (Maks), kot razlog pa navedel neuspešna pogajanja z madžarskima arhitektoma, ki sta lani na mednarodnem arhitekturnem natečaju dobila projekt nove UGM na Lentu, in prekinitev sodelovanja. Madžarska arhitekta očitno s tem vsaj pred prazniki še nista bila seznanjena, a poudarjata, da nista odgovorna, da se projekt UGM ne nadaljuje.
         Na mariborski občini zatrjujejo, da sta arhitekta bila nekorektna, saj nista hotela skleniti nove pogodbe za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo. A arhitekta se ne dasta, odgovarjata, da "dobro razumeta postopke javnega naročanja pri nas in da ovir ne bi bilo, če občina ne bi postavila pretirano strogih in enostranskih pogojev za novo pogodbo, z vsemi bančnimi spremembami pa so seznanili občinske predstavnike, ki so dejstva sprejeli, alternativnih variant, h katerim so se zavezali, pa nikoli posredovali. In najpomembneje, nihče ne more pričakovati, da bomo po enajstih mesecih, trikratni predhodni oddaji in dvakratni oddaji načrtov po pogodbi, še vedno delali zastonj".
     Ali se bodo odločili za tožbo zoper občino, za zdaj ni jasno, je pa to napovedal tudi Tomaž Kancler, mariborski podžupan, če bo mesto ob deset milijonov evrov, ki jih je za novo UGM obljubila država. Občina naj bi za projekt, ki ne bo realiziran, po njenih podatkih odštela skupno četrt milijona evrov.

sobota, 23. april 2011

Top lista deset – padli v vojni za EPK

Tomaž Pandur, Vladimir Rukavina, Simon Kardum, Dragan Živadinov, Jožef Školč, Stojan Pelko in Jozsef Györkös (skupaj),  Emanuel Čerček, Alojz Križman, Franc Kangler, Franc Mlakar in Helena Hvalec – takšna je bera TOP TEN odhodov ljudi iz projekta EPK, ki jo je sestavila Deja Crnović na spletni strani SIOLa.
Top 10 odhodov pri projektu EPK 2012
Odhod Pandurja in Živadinova s projekta EPK 2010 sta zgolj zadnja med številnimi. Pogledali smo, kdo vse je do zdaj že zapustil projekt in kdo to namerava storiti v bližnji prihodnosti.
Prejšnji teden sta se zaradi podeljevanja sredstev znotraj projekta Evropska prestolnica kulture 2012 v besedni obračun, pri katerem je bilo nekaj tudi "neprimernega ravnanja z inventarjem", zapletla Mitja Čander in Dragan Živadinov. Sprla sta se v tednu, ko je svojo odstopno izjavo z mesta predsednika programskega sveta dal Tomaž Pandur.
1. Tomaž Pandur
Odstop Tomaža Pandurja z mesta predsednika programskega sveta javnega zavoda Maribor 2012 je zadnji, a zagotovo najbolj odmeven odstop. Pandur je med razlogi zanj navedel kriminaliziranje njegovega dela v medijih, novinarji pa so opozarjali predvsem na to, da je Pandur kot predsednik programskega sveta lahko odločal tudi o svojih umetniških projektih gledališča Pandur Theatres in po nekaterih namigovanjih naj bi to tudi počel, saj se je primer že znašel pri komisiji za preprečevanje korupcije. Ena od osrednjih Pandurjevih idej pri projektu EPK je bila postavitev dvorane mariborskega kulturnega središča Maks, in prav načrti, da naj bi v dvorani Maks postavili tudi Umetnostno galerijo Maribor, to naj bi po prvotnih načrtih zgradili na obrežju Drave, pa se je zapletlo z madžarskimi arhitekti, naj bi še posebej zmotili Pandurja in pripomogli k njegovemu odstopu.
2. Vladimir Rukavina
V začetku leta je s položaja vršilca dolžnosti generalnega direktorja zavoda Maribor 2012 odstopil Vladimir Rukavina, potem ko programski svet zavoda niti njemu niti drugemu kandidatu za generalnega direktorja ni dal pozitivnega mnenja. Čeprav je sprva mariborski župan Franc Kangler napovedoval, da bo poskušal Rukavino vseeno imenovati na mesto, je bil njegov odstop nepreklicen. Tudi njemu so kot predsedniku Narodnega doma Maribor očitali dvojno funkcijo, nepravilnosti je zanikal, za počasno napredovanje projekta pa razloge vidi v velikih zneskih, zaradi katerih so številni v projektu prepoznali predvsem lov na plen.
3. Simon Kardum
Konec marca je z mesta člana programskega sveta javnega zavoda Maribor 2012 odstopil Simon Kardum, direktor Centra urbane kulture Kino Šiška. Odstopil je zaradi nezadovoljstva s pripravami, postopki imenovanj in koordinacijo vsebin. Ali kot je zapisal v odstopni izjavi: "Čeravno se je pred nekaj meseci zazdelo, da bo nova razširjena ekipa vendarle premaknila zgodbo iz letargičnega kolovoza, mi je zdaj postalo jasno, da bo vse skupaj zabredlo v drobne premisleke o drobnih zgodbah, v lokalpatriotsko plenjenje proračunskega denarja in v zadovoljevanje sebičnih interesov."

Peco, zajahaj svojo kroglo!

Še en dopisovalni krog sojenih in nesojenih idejnih očetov EPK. Rukavina odgovarja Petru Tomažu Dobrili v današnjem Dnevniku; odgovor na odgovor.
Pojasnilo k Priliki k pojasnilu o članku "Pa kaj še"
Odprta stran - sobota, 23.04.2011 Tekst: Bralec
Še kako dobro poznam postopke izbire, dragi Peco, prav tako pa tudi pravila in način dela izbirne komisije, ki je po drugem zagovoru v novembru 2008 izdala poročilo, v katerem je dobesedno zapisala, da "so bili impresionirani nad zavzetostjo, entuziazmom in ambicijami novega mariborskega teama ter da jih veseli, kako je mesto izboljšalo kandidaturo v primerjavi s tisto, prezentirano v aprilu istega leta".
O aprilski prezentaciji lahko tisti, ki jih to seveda zanima, povprašajo v Bruslju prisotne župane in člane delegacije. Kako je v resnici bilo, so mi povedali oni, še več pa predsednik izbirne komisije sir Robert Scott, ki je, če že zame meniš, da nisem, najverjetneje prebral vsa pravila in vodil izbor. Toliko o tej točki. In verjemi, o tem ne bi nikoli spregovoril, če me ne bi ves čas vlekli za jezik, ker se je dogajalo pred mojim prihodom v projekt!
Drugo natolcevanje - Guimaraes je "iztržil" 18 milijonov evrov sredstev za programe in projekte, Maribor pa 0! Seveda, saj je šlo za sredstva strukturnih skladov, ki jih je pametna Portugalska namenila tudi za izvedbo programov EPK, da jih je lahko počrpala od Evrope, in to že v času kandidature, naša država pa se kljub mojim neštetim pobudam ministrstvom in celo predsedniku vlade tako pač (še!) ni odločila in bo verjetno raje pustila ta evropska sredstva neporabljena, jaz pa ostajam luzer, ker mi ni uspelo o tem prepričati vlade. Tudi prav.
Pa še večno ponavljana laž o "izgubi" Narodnega doma Maribor pri Festivalu Maribor in izobraževalnih vsebinah Kulturno izobraževalnega središča ter insinuacijah, da je to dobil Festival Lent?! Ponovno odgovarjam, samo zato, ker tolikokrat ponavljane laži lahko obveljajo za resnico - Mestna občina se je zavestno odločila že v začetku leta 2008, ko me ni bilo še niti blizu EPK, naj Narodni dom razvija kot inkubator programa Festival Maribor in Kulturno izobraževalno središče. O tem obstajajo pisni dokumenti. Realizacija se je zgodila jeseni, po sprejemu rebalansa mestnega proračuna, ko je MO Maribor kot edina od partnerskih občin ravno zaradi transparentnosti vlaganj v programe EPK v proračunu ustanovila posebno postavko. Sicer pa vse to zelo dobro veš. Festival Maribor se je osamosvojil in dobiva še vedno kot eden najpomembnejših programov EPK skoraj identična sredstva vsako leto, enako se je v letošnjem letu ustanovil zavod Most, ki upravlja programe Kulturno izobraževalnega središča.
Grdo se sprenevedaš, ko trdiš, da so sestanki začasnega sekretariata praviloma ostali brez zapisnikov. Dobil si vse zapisnike, kar lahko dokažem, in vsi so spravljeni v arhivih zavoda Maribor 2012, kjer si zaposlen. Ponovno ne govoriš resnice, ko trdiš, da je javni zavod moja zamisel. Nasprotno, ves čas sem se zavzemal za pravno osebo zasebnega prava, kot je slučaj v skoraj vseh ostalih EPK, in pridobil o tem tudi izjemno relevantno ekspertno mnenje dr. Bogomirja Kovača, ki ga žal vi na ministrstvu niste upoštevali. Prav tako je bila ideja vas na ministrstvu, da bi izvedbo prevzel Narodni dom, kar je bilo za nas popolnoma nesprejemljivo, ko smo slišali za pogoje, pod katerimi bi naj to počeli. Žal so se tudi na začetku odlični odnosi med akterji iz Maribora in ministrstva čudežno poslabšali ravno po tvojem prihodu na MK. Res nenavadno naključje.
Peco, zajahaj svojo kroglo in poleti z njo visoko, visoko, mogoče boš z višin videl vse skupaj dosti bolj jasno.
Vladimir Rukavina

petek, 22. april 2011

Hvalec-Petek versus Čander: notranja trenja ali kdo bo koga?

Umazano perilo se pere za zaprtimi vrati – je to dovolj dober razlog za zapiranje seje sveta? Današnji Dnevnik o tem, o vragu, ki je odnesel šalo in zaprl sejo, radovednem Petku, opustitvi funkcije poslovnega direktorja, pravih razlogih za odstop Hvalčeve in internih bojih. Poročilo iz Večera smo že objavili.
Umazano perilo so oprali za zaprtimi vrati zavoda
Pop/Kultura - petek, 22.04.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter
Maribor - Svet zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture je včeraj za zaprtimi vrati sprejel odstop poslovne direktorice Helene Hvalec. Iz njenega sporočila, v katerem je objavila svojo odločitev, je krivdo za nastali zaplet pripisala programskemu direktorju Mitji Čandru, "ki je večkrat tudi javno pogojeval svoje delo in nadaljevanje izvajanja projekta z mojim
Sejo so raje zaprli
Odločanje o tem, kako in kdaj naj izključijo javnost s seje sveta javnega zavoda, je svetnike vznemirjalo že na začetku seje. "Vrag je vzel šalo: javnost mora biti obveščena, a hkrati potrebujemo mir," je razmišljal Srečko Meh. "Z zaprtjem seje bi dali negativno sporočilo. Treba pa je ustvariti pozitivno vzdušje; bolj ko skrivamo, slabše bo."
Svetniki so se najprej strinjali s tem, da nimajo kaj skrivati, in so med drugim obravnavali tudi točko o reviziji dosedanjega poslovanja zavoda, ki ga je zahtevala Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica zavoda Maribor 2012. Vendar razprave o revizijskem poročilu ni bilo, ker ga revizorji še niso uspeli dokončati. Takoj zatem je prišla na vrsto odmevna kadrovska menjava v upravi zavoda. "K svoji odstopni izjavi sem dodala priloge, pojasnila in opozorila, ki niso za javnost. V njej nočem prati umazanega perila, zato predlagam, da bi zaprli sejo," je dejala Hvalčeva. Vsi svetniki so bili za.
Opozorila ne zaležejo?
"V takšnih razmerah se ne da delati," pa je v sporočilu za javnost zapisala Hvalčeva. Trdi, da ni odstopila iz krivdnih razlogov, "saj sta tako pravni strokovnjak za področje javnih naročil v ekspertnem mnenju kot izvajalec notranje revizije poslovanja zavoda v neuradnem mnenju poslovanje zavoda ocenila za zakonito in transparentno". S položaja je odstopila zaradi javne diskreditacije, "ki je bila očitno sprožena iz krogov znotraj zavoda in glasno pozdravljena tudi s strani vodilnih članov zavoda, predvsem člana uprave Mitje Čandra". In dodala še naslednje: "V času javne obravnave domnevnih nepravilnosti poslovanja zavoda, ki so blatile ugled celotnega zavoda, mi je Čander odrekel podporo in spoštovanje."
Projekt Hvalčeva zapušča tudi zaradi konceptualnih razhajanj v vodenju zavoda, ker naj se projekt ne bi več razvijal v skladu s svojim osnovnim namenom. "Vsa moja opozorila o neizvedljivosti finančnega načrta zavoda in projekta so naletela na gluha ušesa. Projekt ob sami kandidaturi namreč ni imel predvidenega takšnega obsega lastne produkcije, če ob tem vzamemo v zakup še dejstvo, da se je zaradi finančne situacije proračun projekta še krčil, pa je trenuten produkcijsko-finančni model programskega dela zavoda daleč od možnega in optimalnega, kar je sila skrb zbujajoče." Po trenutno veljavni zamisli naj bi uprava zavoda Maribor 2012 po novem postala dvočlanska, v njej naj bi bila torej le še generalna direktorica Žilič-Fišerjeva, ki bi si sicer izbrala svojega svetovalca za poslovne zadeve, in programski direktor Čander.
Radovedni prijatelj bivše direktorice
Postopanje programskega direktorja Mitje Čandra bo v bodoče pod še bolj podrobnim drobnogledom sveta zavoda Maribor 2012, tudi po zaslugi Milana Petka, nekdanjega poslanca LDS in bivšega strankarskega prijatelja Helene Hvalec. Petka je Mestna občina Maribor imenovala za člana sveta zavoda tik pred marčevsko sejo sveta, na kateri je potem podal pobudo, da naj Čander predstavi poročilo o svojih programskih sodelavcih. Petek je v Čandrovem poročilu včeraj pogrešal podatke o vrednostih pogodb s sodelavci, skupaj jih 63. Zaželel si je tudi, da bi svet na naslednji seji izvedel, po kakšnih merilih in kriterijih je Čander te ljudi izbral. Ali Petkovo radovednost doživlja kot nagajanje, ker je javno zahteval odhod Hvalčeve? "Bolje, da nič ne komentiram. Gospod Petek je pač vedoželjen," nam je odvrnil Čander in dodal, da povsem zaupa v kompetentnost svoje ekipe.

Helena Hvalec odstopila zaradi Čandrovega pogojevanja in izsiljevanja

Večerovo poročilo z včerajšnje zaprte seje sveta zavoda. Spet nič o reviziji, o odhajajoča Hvalčeva, katere odstop so sprejeli, že ve, kaj v njej piše in da je njej v prid. Kot je rekel župan Kangler, Hvalčeva je žrtev – ne vemo pa, česa ali koga. Kar vemo, so veliki očitki o netransparentnosti poslovanja in deljenju denarja mimo razpisov, o čemer smo večkrat pisali; dvom v primernost Hvalčeve je izrazila tudi kulturna ministrica. Svetniki znova niso razpravljali o Pandurjevem konfliktu interesov, ki zanima protikorupcijsko komisijo bolj kot organe zavoda, kar je resnično skrb zbujajoče.

Večer, petek, 22.4.2011, stran 12, KULTURA, avtor: PETRA ZEMLJIČ
Hvalčeva odšla, Čander dela naprej
Ob točki "kadrovske zadeve" zaprli sejo sveta zavoda EPK
Svet zavoda Evropska prestolnica kulture (EPK) včeraj ni razpravljal o delni reviziji, čakali bodo namreč na dokončno poročilo, a je po besedah generalne direktorice zavoda dr. Suzane Žilč Fišer jasno, da vsebina revizije ne bo prišla v javnost, preden o njej na zaprti seji ne bodo razpravljali člani sveta, predvidoma bo to na prihodnji seji. Glavna točka včerajšnjega srečanja so bile kadrovske zadeve, saj je odstopila poslovna direktorica Helena Hvalec, pred razpravo o tem pa smo smo novinarji morali zapustiti sejo. "Da je vrag šalo vzel," je že na začetku dejal Srečko Meh, zato je prav - kljub zapiranju seje za javnost, kar je na tej točki predlagal Milan Petek, z njim pa so se strinjali vsi prisotni člani -, da se po razpravi poda jasna in enovita izjava sveta.
         Helena Hvalec je bila kratka, dejala je le, da je revizija potrdila transparentno poslovanje in da odstopa zaradi pogojevanja in izsiljevanja programskega direktorja Mitje Čandra ter zaradi konceptualnih razlik v vodenju. Čander - ta je pred časom javnost obvestil, da se zavod nahaja v hudih likvidnostnih težavah in da je stanje, v katerem si ne zna predstavljati kakovostnega dela, zaskrbljujoče - je poudaril, da je s prihodom v projekt prevzel polno odgovornost, zato je v nekem trenutku, najprej interno, potem pa javno povedal, kaj si misli. Čeprav mu je žal, da se je vse zgodilo tako, kot se je, verjame, da so sedaj v zavodu na pravi poti, danes bo namreč v Vetrinjskem dvoru predstavil glavnino programa in dogovor s partnerskimi mesti. "Že pred nekaj tedni sem izgubil zaupanje v vodenje Helene Hvalec in to jasno povedal najprej predsedniku sveta zavoda, in ker se ni zgodilo nič, sem obvestil javnost. Motila me je pasivna poslovna politika, ta pa mora biti hitra, aktivnejša v iskanju rešitev, da bi projektu uspelo," je včeraj še izpostavil programski direktor.
         V imenu sveta zavoda je Franci Pivec, ki je nadomeščal upravičeno odsotnega predsednika sveta dr. Ota Lutharja, dejal, da je svet sprejel nepreklicni odstop Helene Hvalec, pooblastila pa prenesel na generalno direktorico. O vršilcu dolžnosti niso odločali, kajti v obravnavi je predlog za spremembo odloka o EPK-ju, ki naj bi prinesel drugačno upravno strukturo.
         Franci Pivec je včeraj na naše vprašanje, ali so na svetu zavoda razpravljali o odprtem pismu Vesne Lavrač, v katerem opozarja na domnevno nezakonito funkcijo sedaj že odstopljenega Tomaža Pandurja, odgovoril, da ne. V redakciji sicer hranimo dokaze, da je pismo v elektronski obliki že dobil Luthar, čeprav ga včeraj ni bilo na sejo, Lavračeva pa zatrjuje, da ima potrdilo, da je bilo pismo poslano priporočeno na svet zavoda že prejšnji teden. Spomnimo le, da nam je Luthar zatrdil, da bo pismo, če ga bo dobil, uvrstil na dnevni red. Zakaj ga ni, bomo preverili.
         

četrtek, 21. april 2011

EPK kanglerizmi – »Jaz tudi kot moja osebnost zelo podpiram kulturo v mestu«

Okrogla miza, že omenjena sicer, še z nekoliko kanglerjanskimi nevrolingvističnimi cukrčki (video) za epekajevski poobedek (in intermezzo pred novimi črnimi oblaki):
»Če želimo, da sledim nekaterim zadevam, ki...«

»....drastično sprejeti nekatere odločitve...«
»...sem si povabil tega mestnega arhitekta v Maribor...«
»Jaz kot župan, in tudi kot moja osebnost, zelo podpiram kulturo v mestu in si želim, da bi to priložnost, ki jo ima mesto z EPK, tudi izkoristili.«

(P.S. Lepo je, če se župan strinja s svojo osebnostjo.)

Črni oblaki in (črni) botri iz ozadja

Kot vse kaže, se je včerajšnjemu vtisu o veliki srečni družini EPK ministrica za kulturo pridružila še v tisti dimenziji, ki odkrito goji nič manj kot teorije zarote. Vsi odhajajoči so žrtve, je direktno povedal Kangler, zaradi česar smo v zadnjem mesecu dobili še Evropsko prestolnico paranoje. Kako je to bilo videti včeraj? Nova žrtev peklenskih sil je odhajajoča Helena Hvalec, poslovna direktorica iz ozadja, ki naj bi danes odstopila. Današnji Večer z žmohtno brozgo o hudih nedolžnih žrtvah, ki si jih je seveda nekdo privoščil (sic!):

Da se je nad projektom vrstilo preveč črnih oblakov in da ima EPK preveč botrov, se strinjata Širca in Kangler, katerih besede in misli so bile tokrat složne. Vendar pa po Pandurju sedaj odhaja še poslovna direktorica zavoda Helena Hvalec, s katero so se dogovorili o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, čeprav revizija, kot je dejal Kangler, ni pokazala nobenih nepravilnosti pri njenem delu. "Odhaja zaradi takih in drugačnih pritiskov, predvsem medijskih in je ena izmed žrtev v tem procesu. Tako kot je zame osebno žrtev Pandur, ki si ga je nekdo privoščil," pravi Kangler. Nove direktorice ne bo, saj bo mestna občina spremenila odlok in tako bo delovala enotirna uprava z generalno direktorico, ki si bo sama izbrala pomočnika direktorja za poslovni del.

sreda, 20. april 2011

Velika srečna družina v veselem objemu

Bi bili veseli teh srečnih obrazov, če ne bi bilo videti tako zelo sumljivo, saj je bilo še včeraj vse narobe: Kangler in Širca v objemu na skupnem spravnem sestanku, EPK vodstvo odločeno, da »pluje na skupni ladji«, kot so dejali. No, nekaj rezov bo: Helena Hvalec leti, funkcije poslovnega direktorja menda poslej več ne bo, spremenili bodo akt o ustanovitvi in seveda pospešeno gradili UGM (s poročno dvorano vred). MMC RTVSLO:

Ministrica Širca na sestanku o EPK: Maribor in država "stopata z roko v roki in se podpirata"
Hitri postopki za UMG, spremenjen ustanovitveni akt
20. april 2011 ob 21:09
Maribor - MMC RTV SLO/STA
Ministrica za kulturo Majda Širca se je danes sešla z glavnimi akterji projekta Evropska prestolnica kulture v Mariboru 2012, govorili pa o investicijah projekta in težavah pri delovanju zavoda Maribor 2012.
Ministrica je po sestanku z mariborskim županom Francem Kanglerjem, generalno direktorico zavoda Maribor 2012 - EPK Suzano Žilič Fišer in programskim direktorjem zavoda Maribor 2012 Mitjo Čandrom kot ključno ugotovitev predstavila ugotovitev, da pri projektu EPK Mestna občina Maribor in država "stopata z roko v roki ter se podpirata".
Skupna ladja k gradnji UMK-ja Maribor
Tudi mariborski župan Kangler je dejal, da so na sestanku ugotovili, da plujejo na skupni ladji k gradnji Umetnostne galerije v Mariboru, ki se bo združila z Mariborskim kulturnim središčem (MAKS). Ministrstvo stoji za investicijo v Umetnostno galerijo v Mariboru (UMG), ki je ena izmed prioritet, ki so ji bila namenjena sredstva v okviru kohezijskih skladov. Kangler je dejal, da so danes ugotovili, da so na "skupni ladji, ki pluje k gradnji UMG-ja Maribor".

Bizarno razkrivanje naročnikov obstrukcij: Kangler proti Rotovniku

Današnji odgovor župana Franca Kanglerja na Rotovnikovo obrambno pismo v Večeru je bizaren v svojem naklepu: za namen ima nič manj kot razkriti, kdo so naročniki obstrukcij projekta EPK in vse naprtiti (med drugim?) Rotovniku. Evidenca je sapo jemajoča: kabinet župana je trudoma na plano privlekel Rotovnikovo privatno pisanje iz leta 2007, domnevno zanj obremenjujoče. Kako in zakaj naj bi dokazovalo temačne sile zarote, je iz vsebine povsem nemogoče ugotoviti. No, ampak važen je manever...
Odgovor župana Franca Kanglerja na pismo gospoda Mitje Rotovnika v Večeru
Naročniki obstrukcij si želijo drugačen EPK (3)
Moram priznati, da me je zbodlo pismo spoštovanega gospoda Mitje Rotovnika, ki je bilo objavljeno v soboto, 16. aprila 2011, v časniku Večer in v katerem je bilo omenjeno tudi moje ime. V zadnjem času sem kot župan drugega največjega mesta presenečen, da se nekateri poklicani ali nepoklicani iz Ljubljane zelo trudijo in ukvarjajo z Evropsko prestolnico kulture. Predvsem se trudijo, da bi naredili vse, da tega projekta ne bi izpeljali. Nekateri ne morejo preboleti bolečine, ki je prisotna tudi v kulturi – da je bilo mesto Maribor izbrano za Evropsko prestolnico kulture. To bolečino kažejo tudi skozi pisma s takšno ali drugačno vsebino. Zato sem se odločil, da v celoti objavim pismo (v prilogi), ki mi ga je 14. maja 2007 poslal gospod Rotovnik, pri tem pa je uporabil dopisni papir Cankarjevega doma, katerega je direktor.
Spoštovani občani, sami presodite, kje je bolečina – v Mariboru ali v Ljubljani, v posameznikih, ki imajo takšne ali drugačne poglede na mariborsko kulturo in kulturne ustvarjalce.

V angleški verziji vse super in fajn

Čeprav jih je Simon Kardum na tej prireditvi javno dva dni nazaj milo prosil, se v zavodu EPK za te prošnje ne zmenijo. Na angleški verziji uradne strani zavoda danes še vedno vedrijo že davno odstopli ali zamenjani člani organov. RIP, dostojen poklon obema predsednikoma:
Institute Council
president: Jožef Školč
Programme Council
president: Tomaž Pandur
Še en RIP. Drugi, ki so odstopili ali bili zamenjani, a jih še niso zbrisali: dr. József Györkös, dr. Stojan Pelko, Simon Kardum, dr. Suzana Žilič Fišer (ni več članica sveta zavoda, ker je postala generalna direktorica), Mitja Čander (postal programski direktor). Še huje, oba zadnje imenovana sta zavedena obakrat, v obeh funkcijah, ki sta seveda nezdružljivi.

Vesna Godina: projekt, glede katerega smo se blamirali in si želimo, da ga nikoli ne bi imeli

Današnje Večerovo poročilo z okrogle mize v KGB ta ponedeljek, o katerem smo že poročali. Kot nastopajoči na dogodku in pisec teh vrstic že drugič popravljam razumevanje, skrito v spodnjem opisu članka – prvič sem to pojasnil na okrogli mizi na očitek Vesne V. Godina. Torej: na okrogli mizi nisem trdil, da je Maribor degradirano področje, temveč da mislimo, da je. Prav tako nisem trdil, da so prevelika pričakovanja nesmiselna, temveč da je EPK projekt, v katerega investiramo prevelika pričakovanja – vrednostno se o tem nisem opredeljeval, zgolj eksplanatorno, torej v poskusu razlage stanja stvari. Govoril sem o tem, da se na mariborsko kulturo veže fantazma kulturne sivine in da je vse, kar se trenutno producira v Mariboru, za nekatere subjekte in odločevalce preveč majhno in nepomembno, da bi se smelo primerjati z vsenavzočo fantazmo kulturne eksplozije. Bil sem zelo jasen, kot ilustracijo sem navedel celo dva konkretna primera kulturnih povprečnežev (Primož Premzl, Zofijini), katerih projekti so bili prepoznani za nične in nepomembne, posledično pa zavrnjeni in nesubvencionirani vpričo – ves čas moja teza – fantazmatskih pričakovanj nastopa PRAVE kulture, PRAVIH kulturnikov, PRAVIH kulturnih brizganj. V tem smislu je postala »običajna«, kontinuirana kulturna produkcija v Mariboru do neke mere zavračana, pogled na PRAVO kulturo pa simptom naše mentalne omejenosti. Če o čem, sem govoril o mentalni podhranjenosti. Še članek:
Večer, sreda, 20.4.2011, stran 14, KULTURA, avtor: PETRA ZEMLJIČ
EPK vse bolj odvisen od politike in ne vse manj

Družabno družboslovje o neučinkovitem zavodu EPK, prevelikih apetitih, konfliktih interesov ...
Kljub finančni podhranjenosti, likvidnostnim težavam, še javnosti neznanemu programu, ki je vezan tudi na dejstvo, da primernih lokacij, kjer bi ga izvajali, še ni, kljub številnim odstopom in, kot kaže, mnogim konfliktom interesov, sta generalna direktorica zavoda Evropska prestolnica kulture (EPK) Suzana Žilič Fišer in programski direktor Mitja Čander napovedala najostrejši ukrep - da bo ekipa iz Vetrinjskega dvora osem mesecev pred začetkom največjega projekta v državi odšla.
         Zadnje srečanje v pomladanskem ciklusu pogovorov Družabnega družboslovja v Kulturno-glasbenem brlogu (KGB) v Mariboru je bilo torej epekajevsko obarvano. Sociolog dr. Andrej Fištravec je spomnil na organizacijsko strukturo zavoda, ki je pravzaprav po mnenju večine največja rak rana celotne zgodbe, saj je še zmeraj neučinkovita, kot taka pa povroča veliko težav. Mitja Čander je izpostavil, da še danes ne ve, koliko je denarja za program, ki ga obljublja, s čimer se le kažejo veliki apetiti in prelaganje odgovornosti med državno in mestnimi oblastmi. Da v poslovanju resno škriplje, dokazuje tudi dejstvo, da na račun zavoda ni bil nakazan še niti evro iz drugih ministrstev, iz evropskih skladov ali iz drugih naslovov, denimo iz postavke trženje.
         Antropologinja dr. Vesna Vuk Godina je prepričana, da je organizacijski model zlorabljen, ljudje imajo namreč vtis, da nekateri na veliko služijo, drugi, ki so imeli ideje in zgodbo sproducirali, pa so bili že izrinjeni. "Projekt smo si zaslužili, sedaj pa smo se blamirali pred vsemi in želimo si, da ga nikoli ne bi imeli," je dejala. Filozof dr. Boris Vezjak je opozoril na posledice obstoječega modela - krizo vodenja in nesmiselnost prevelikih pričakovanj, celo čudežev, na degradiranem območju, kar ta del Slovenije je. Če bo jasno, kdo bo delil denar in kdo delal program, torej kdo je pristojen in odgovoren, je še vse možno, a odvisno od zavoda samega, pa je je opozoril Simon Kardum, bivši član programskega sveta in eden od idejnih vodij kandidature Maribora in partnerskih mest.
         Debatirali so še o vlogi in odstopu Tomaža Pandurja in njegovi domnevno dvojni funkciji v zavodu, o netransparentnem Mariborskem kulturnem središču (Maks) brez programsko-poslovnega načrta in občinski najemni pogodbi zanj, ki jo tako računsko sodišče kot finančno ministrstvo označujeta za nično, po naših preverbah pa je ta prijava že na protikorupcijski komisiji, kjer tačas preučujejo navedbe. Konflikt interesov še ni odpravljen, zatrjuje Kardum, politični vpliv preko svetov zavoda in projektov je velik, investicijska politika pa postaja vse večji kavelj, kajti prizorišč še zmeraj ni, o tem pa odločajo tisti, ki imajo denar. Brez avtonomije zavoda in večjega vpliva, ki mu pripada, bo zavod žrtveno jagnje, so prepričani mnogi, a Čander poziva, naj se vsa kulturna srenja pridruži klicem, naj politika končno prepusti vajeti. 

torek, 19. april 2011

UGM zgodba: prevara ali le neskončna nesposobnost mariborske občine?

Zakaj Umetnostne galerije Maribor ne bo tam, kjer so jo dolgo časa načrtovali? Zakaj jo bodo zdaj stlačili v MAKS oz. Pandurteater? Je MOM sploh resno računala s tem projektom, ali gre sabotažo s figo v žepu? Se je zgodila velika prevara, ali smo priča neverjetnemu diletantizmu? Kdo se je pri tem okoristil, kdo je nevestno opravil delo, komu je šel denar za priprave?
Spomnimo, občina je želela zgraditi UGM na Lentu. Šla je v arhitekturni natečaj, zmagali so madžarski arhitekti, toda potem jim ni želela izplačati niti nagrade. Pogajanja so zastala, občina je menda postavila žaljive pogodbe in projekt je padel v vodo. Za ta namen je bila narejena rezervacija 10 milijonov evrov pri Ministrstvu za kulturo in zdaj Kangler upa, da bo lahko ta sredstva vnovčil za UGM na novi lokaciji na Studencih – v MAKSu.
Toda nekaj elementov v tej zgodbi je nenavadnih. Prvič, Na tiskovki 12. aprila 2011 je mariborski župan naznanil, da bi za prvotno lokacijo morali podreti vrtec. Da je to nedopustno. Ali tega niso vedeli že prej? Je ta vrtec na občinski parceli ali ne?
Drugič, imeli so časa eno leto, da stečejo dogovori za odkup parcel na lokaciji, toda odkupili niso nobene. Sedaj krivijo za zakasnitev pri pripravi dokumentacije dežurne krivce - madžarske arhitekte.
Tretjič, slaba dva meseca do skrajnega roka, ki ga je postavilo Ministrstvo za kulturo za pridobitev gradbenega dovoljenja, smo na začetku. Odkup parcel se ni zgodil, pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja  je jasno lastništvo parcele, na kateri se gradi, občina pa še vedno računa, da ji bo dala država 10 milijonov na lepe oči – za UGM na drugi lokaciji v drugačni formi in precej drugačno namembnostjo. Tu sta možni razlagi dve: občina iz nekega razloga nikoli ni zares želela graditi UGM na omenjeni lokaciji, ali pa občina ni sposobna izpeljati vseh postopkov, da bi do gradnje prišlo. Kdo bo odgovarjal v prvem in kdo v drugem primeru? Zdaj pa bi denar iz Ljubljane na vsak način rada imela. Vprašanje mestne svetnice na mestnem svetu 18. aprila 2011, ki smo ga pridobili glede tega, a žal v medijih ni ostalo zaznano, objavljamo spodaj.
MELITA CIMERMAN
ZELENI SLOVENIJE
VPRAŠANJE:
Glede na dogajanja v zvezi z Umetnostno galerijo Maribor in drugimi objekti, ki jih je mesto načrtovalo za prihodnja leta, predvsem pa za čas, ko bo MB kulturna prestolnica Evrope se odpira vrsta vprašanj. Zato prosim za celovit pisni odgovor o tem:
- kako so se vsebinsko in terminsko izvajale aktivnosti mednarodnega arhitekturnega natečaja za novo umetnostno galerijo, nabrežje reke Drave ter brv čez Dravo ter v nadaljevanju aktivnosti glede pridobivanja projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje za te objekte.
- koliko so znašali stroški izvedbe posameznih faz teh aktivnosti?
- kako je z lastništvom zemljišč, kjer naj bi stala nova umetnostna galerija, saj je nakup le -teh šele v letošnjem  programu Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.  Lastništvo zemljišč je eden od osnovnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zakaj se lastništvo zemljišč ni pravočasno uredilo?
- kdo v MOM bo prevzel moralno pa tudi materialno odgovornost za trošenje davkoplačevalskega denarja zaradi nestrokovne izvedbe celotnega projekta, katerega rezultat je popolna ustavitev načrtovanega projekta po tem, ko se je zanj potrošilo že toliko davkoplačevalskega denarja.
- Sprašujem tudi, ali bo odgovarjal zaradi suma nevestnega dela v službi, kajti po naših grobih ocenah je bilo dejanskih izplačil iz proračuna za ta nestrokovno ustavljen projekt vsaj za 300.000 € k temu pa moramo prišteti še veliko število delovnih ur visokih uradnikov iz MU MOM, ki so tudi velik strošek za davkoplačevalce.
Maribor, 18.04.2011

MAKS za vse čase – vabilo novinarjem, da izkoristijo EPK infrastrukturo in se poročijo

So novinarji poročeni z mariborskim županom, ali pa bi se želeli poročiti vsaj v zaenkrat še ne obstoječih objektih EPK, ki jih ta ponuja? Vabilo bodočim novinarskim mladoporočencem z znamenite tiskovne konference 12. aprila letos po tistem, ko je župan naznanil, da bo UGMAKS alias ex-Pandurteater alias ex-CEUM ponujal tudi poročno dvorano:
»Če je kdo med vami, ki je še neporočen, lahko to izkoristi v naslednjem letu«.
Novinarji, poročeni s Kanglerjem? No, o tem smo veliko pisali. Ideja in spodbuda, izrečena včeraj v mariborskem KGB, še velja: po novinarski raziskavi tega, zakaj je projekt UGM padel v vodo. O tem, ali se je glede tega zgodila prevara, kot je nakazal Primož Premzl. Več v naslednjem zapisu.

Dobrila: Guimaraes iztržil 18 milijonov evrov evropskih sredstev za programe in projekte, Maribor nič

Prilika k pojasnilu o članku "Pa kaj še"

Pismu Simona Karduma v Dnevniku, kjer je utemeljil svoj odstop iz programskga sveta, sta botrovali dve repliki: najprej Vladimirja Rukavine, potem še pismo Petra Tomaža Dobrile:
Pisma bralcev - sobota, 16.04.2011
Donedavnemu v.d. generalnega direktorja Javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture in pred tem vodji Začasnega sekretariata za izvedbo projekta Evropska prestolnica kulture 2012 ter dolgoletnemu direktorju Javnega zavoda Narodni dom Maribor Vladimirju Rukavini - upam, da kakšne od njegovih funkcij nisem spregledal - , ki me v svojem pisanju nekajkrat omenja, bi bi se za izkazano pozornost zahvalil.
Kot tudi, da izpostavi Kulturno izobraževalno društvo KIBLA kot najzaslužnejše za pridobitev naziva Evropska prestolnica kulture 2012 Mariboru in partnerskim mestom. Prav v letu, o katerem teče beseda, torej letu 2008, ko sta se vršili obe fazi predstavitve kandidature Maribora s partnerskimi mesti v Bruslju, je bila KID KIBLA tudi najuspešnejša kulturna organizacija v Evropi. Pridobila je koordinatorstvo dveh projektov, pri čemer je prva iz Slovenije koordinirala večletni projekt in - prav tako prva iz Slovenije - projekt s tretjimi državami in v njih, šlo je za sodelovanje s Kitajsko. Slednji tudi kandidira za "najboljši primer" (best case) uspešno izvedenega evropskega projekta.

Programski direktor in generalna direktorica napovedala odstop, če se situacija ne uredi

Na včerajšnji okrogli mizi o EPK v Mariboru v KGB smo slišali napoved, da bosta, če osnovna finančna sredstva ne bodo zagotovoljena, programski direktor in generalna direktorica zavoda odstopila, prvi je dejal celo »v roku enega meseca« (vest STA):
"Kar imamo z investicijami je to, da lahko služijo kot morebitna prizorišča. Drugega vpliva nimamo. In ker je tu veliko negotovosti, iščemo alternativne lokacije, da tako ohranimo vsaj minimalno avtonomijo in možnost izvedbe," je pojasnil in dodal, da tudi za to potrebujejo denar, kar pomeni, da potrebujejo podporo mesta ali države.
Poudaril je še, da je glavna skrb zavoda program. "Časa za izvedbo kvalitetnega programa je še dovolj, če so v roku enega meseca urejene osnovne zadeve," je dejal. Na poziv občinstva, kaj bo, če se to ne zgodi, pa sta oba z generalno direktorico zavoda Suzano Žilič-Fišer zatrdila, da bosta odstopila.
Stanje stvari opisuje tudi Irena Štaudohar v Nedelu (17. April) o vrhuncu odstopov in škandalov EPK. Vprašanje v tej vročični zgodbi se glasi: kdo je kriv, kdo lahko še kaj stori, kdo lahko odstopi? Še odlomek:
Le še osem mesecev je do začetka evropske prestolnice kulture, Maribor 2012. Zapleti, odstopi in škandali okoli nje so prejšnji teden dosegli vrhunec. Žal se zaradi tega zdi, da gre pri vsej stvari za tipično slovensko zgodbo o plenjenju denarja, fizičnem obračunavanju, o pomanjkanju vizije. Pa tudi o tem, da je enkrat za vselej, kot v kakšni Cankarjevi drami, treba iz naših logov pregnati tiste, ki so uspešni v tujini, svetovljane, da le ne bi ogrozili povprečnežev, ki vedno bolj prosperirajo v teh prostorih.

Evropska prestolnica kulture je preizkušnja za celotno državo, je pred dnevi dejal programski direktor Mitja Čander. »Živimo v času krize in ta projekt je nekakšen model tega, ali smo sposobni reanimacije družbe zunaj standardne jalove slovenske politike? Ali smo sposobni doživeti prenovo nekega mesta, ki je v hudi krizi in je metafora države, ali nismo?« se je vprašal. Ta pomisel je na mestu in najlaže je v tem trenutku okoli prestolnice ustvarjati škandale, pisati satiro, obtoževati in v obupu viti roke. Narediti je treba tisto, kar se v tem trenutku sploh še da, če se še da. Čander s svojo ekipo pripravlja umetniški program šele od konca minulega leta, zato časa kljub ambicijam res nimajo veliko, za povrhu pa kaže, da se zapleta tudi glede denarja, saj kakor je bilo slišati, njegovi sodelavci že nekaj časa niso dobili honorarjev, pa še telefon naj bi jim izklopili. Kdo in zakaj? In kam je pravzaprav šel denar za organizacijo dogodka? Slovenski in evropski? Kaj se je glede organizacije in programa dogajalo prej, saj je že od leta 2007 jasno, da bo Maribor evropska prestolnica kulture? Vse to za zdaj ostajajo neodgovorjena vprašanja, pa bodo stvari kmalu morale postati transparentne, če želi imeti EPK sploh še kaj zaleta. Dogodek se bo v teh nekaj mesecih uspešno razvijal le, če bodo takoj jasni vsi finančni parametri, od začetka projekta naprej, in če bo javnosti jasno predstavljen ves program s finančnimi vložki vred. Drugače je res videti, kakor da gre za vrečo denarja, iz katere lahko pač vsak, ki gre mimo, vzame toliko, kolikor misli, da mu pripada. Ljudje se v tem kaosu mnenj in interesov ne bodo mogli identificirati z dogodkom, saj ne bodo vedeli, kaj se bo v prihodnjem letu sploh dogajalo. Če si občina transparentnosti ne želi, bi jo vsekakor moralo zahtevati ministrstvo za kulturo, ki si zdaj pilatovsko umiva dlani in se distancira. Pravzaprav tako ali tako gre, kakor pravijo, za preigravanje med državo, mestom in partnerskimi mesti.