Na včerajšnji okrogli mizi o EPK v Mariboru v KGB smo slišali napoved, da bosta, če osnovna finančna sredstva ne bodo zagotovoljena, programski direktor in generalna direktorica zavoda odstopila, prvi je dejal celo »v roku enega meseca« (vest STA):
"Kar imamo z investicijami je to, da lahko služijo kot morebitna prizorišča. Drugega vpliva nimamo. In ker je tu veliko negotovosti, iščemo alternativne lokacije, da tako ohranimo vsaj minimalno avtonomijo in možnost izvedbe," je pojasnil in dodal, da tudi za to potrebujejo denar, kar pomeni, da potrebujejo podporo mesta ali države.
Poudaril je še, da je glavna skrb zavoda program. "Časa za izvedbo kvalitetnega programa je še dovolj, če so v roku enega meseca urejene osnovne zadeve," je dejal. Na poziv občinstva, kaj bo, če se to ne zgodi, pa sta oba z generalno direktorico zavoda Suzano Žilič-Fišer zatrdila, da bosta odstopila.
Stanje stvari opisuje tudi Irena Štaudohar v Nedelu (17. April) o vrhuncu odstopov in škandalov EPK. Vprašanje v tej vročični zgodbi se glasi: kdo je kriv, kdo lahko še kaj stori, kdo lahko odstopi? Še odlomek:
Le še osem mesecev je do začetka evropske prestolnice kulture, Maribor 2012. Zapleti, odstopi in škandali okoli nje so prejšnji teden dosegli vrhunec. Žal se zaradi tega zdi, da gre pri vsej stvari za tipično slovensko zgodbo o plenjenju denarja, fizičnem obračunavanju, o pomanjkanju vizije. Pa tudi o tem, da je enkrat za vselej, kot v kakšni Cankarjevi drami, treba iz naših logov pregnati tiste, ki so uspešni v tujini, svetovljane, da le ne bi ogrozili povprečnežev, ki vedno bolj prosperirajo v teh prostorih.
Evropska prestolnica kulture je preizkušnja za celotno državo, je pred dnevi dejal programski direktor Mitja Čander. »Živimo v času krize in ta projekt je nekakšen model tega, ali smo sposobni reanimacije družbe zunaj standardne jalove slovenske politike? Ali smo sposobni doživeti prenovo nekega mesta, ki je v hudi krizi in je metafora države, ali nismo?« se je vprašal. Ta pomisel je na mestu in najlaže je v tem trenutku okoli prestolnice ustvarjati škandale, pisati satiro, obtoževati in v obupu viti roke. Narediti je treba tisto, kar se v tem trenutku sploh še da, če se še da. Čander s svojo ekipo pripravlja umetniški program šele od konca minulega leta, zato časa kljub ambicijam res nimajo veliko, za povrhu pa kaže, da se zapleta tudi glede denarja, saj kakor je bilo slišati, njegovi sodelavci že nekaj časa niso dobili honorarjev, pa še telefon naj bi jim izklopili. Kdo in zakaj? In kam je pravzaprav šel denar za organizacijo dogodka? Slovenski in evropski? Kaj se je glede organizacije in programa dogajalo prej, saj je že od leta 2007 jasno, da bo Maribor evropska prestolnica kulture? Vse to za zdaj ostajajo neodgovorjena vprašanja, pa bodo stvari kmalu morale postati transparentne, če želi imeti EPK sploh še kaj zaleta. Dogodek se bo v teh nekaj mesecih uspešno razvijal le, če bodo takoj jasni vsi finančni parametri, od začetka projekta naprej, in če bo javnosti jasno predstavljen ves program s finančnimi vložki vred. Drugače je res videti, kakor da gre za vrečo denarja, iz katere lahko pač vsak, ki gre mimo, vzame toliko, kolikor misli, da mu pripada. Ljudje se v tem kaosu mnenj in interesov ne bodo mogli identificirati z dogodkom, saj ne bodo vedeli, kaj se bo v prihodnjem letu sploh dogajalo. Če si občina transparentnosti ne želi, bi jo vsekakor moralo zahtevati ministrstvo za kulturo, ki si zdaj pilatovsko umiva dlani in se distancira. Pravzaprav tako ali tako gre, kakor pravijo, za preigravanje med državo, mestom in partnerskimi mesti.
Evropska prestolnica kulture je preizkušnja za celotno državo, je pred dnevi dejal programski direktor Mitja Čander. »Živimo v času krize in ta projekt je nekakšen model tega, ali smo sposobni reanimacije družbe zunaj standardne jalove slovenske politike? Ali smo sposobni doživeti prenovo nekega mesta, ki je v hudi krizi in je metafora države, ali nismo?« se je vprašal. Ta pomisel je na mestu in najlaže je v tem trenutku okoli prestolnice ustvarjati škandale, pisati satiro, obtoževati in v obupu viti roke. Narediti je treba tisto, kar se v tem trenutku sploh še da, če se še da. Čander s svojo ekipo pripravlja umetniški program šele od konca minulega leta, zato časa kljub ambicijam res nimajo veliko, za povrhu pa kaže, da se zapleta tudi glede denarja, saj kakor je bilo slišati, njegovi sodelavci že nekaj časa niso dobili honorarjev, pa še telefon naj bi jim izklopili. Kdo in zakaj? In kam je pravzaprav šel denar za organizacijo dogodka? Slovenski in evropski? Kaj se je glede organizacije in programa dogajalo prej, saj je že od leta 2007 jasno, da bo Maribor evropska prestolnica kulture? Vse to za zdaj ostajajo neodgovorjena vprašanja, pa bodo stvari kmalu morale postati transparentne, če želi imeti EPK sploh še kaj zaleta. Dogodek se bo v teh nekaj mesecih uspešno razvijal le, če bodo takoj jasni vsi finančni parametri, od začetka projekta naprej, in če bo javnosti jasno predstavljen ves program s finančnimi vložki vred. Drugače je res videti, kakor da gre za vrečo denarja, iz katere lahko pač vsak, ki gre mimo, vzame toliko, kolikor misli, da mu pripada. Ljudje se v tem kaosu mnenj in interesov ne bodo mogli identificirati z dogodkom, saj ne bodo vedeli, kaj se bo v prihodnjem letu sploh dogajalo. Če si občina transparentnosti ne želi, bi jo vsekakor moralo zahtevati ministrstvo za kulturo, ki si zdaj pilatovsko umiva dlani in se distancira. Pravzaprav tako ali tako gre, kakor pravijo, za preigravanje med državo, mestom in partnerskimi mesti.
Smo na začetku, brez smiselnega pogleda v nazaj
OdgovoriIzbriši-
Vezjak, kot dokaj spreten analitik, dovtipen kritik, glede na šablono v Zofijinih in EPK, katera paberkuje po slovenskih medijih, je ostal brez ostrih zob, kot sogovornik omizja v KGBju.
Kardum zagrenjeno odkrit in organizacijsko pragmatičen.
Čander stresno omahljiv in prav resigniran z nekaj samoironije.
Žiličeva je komaj odjecljala nekaj spisanih fraz iz projektne dokumentacije in se skoraj zjokala...
In gospodinjsko razpoložena pa neustavljiva Godinova, ki trače išče na "tržnici" kulture
pa še Fištravec, kot koordinator nekoordiniranega pogovora, kateri je zbledel v nič.
Kaj se je zgodilo po tistem, ko sem Gogotu omenil, da je izzvan in se je opotekel po stopnicah nazaj v brlog, ne vem....
-
Odstopite, gospe in gospodje, in prepustite stvari tehnični izvedbeni ekipi, ki ima občutek in ideje...vizije pa imamo tako ali tako, vsaj v politični konotaciji, iste.
In to takoj, najbolje včeraj, za omizjem.
-
Omizje ni dalo nobenega novega vprašanja; nobenega odgovora, ki ni bil podčrtan z nemočjo in opravičevanjem; podalo pa nekaj izpovedanih, zeko osebnih izkušenj, ki pa so irelevantne, ker ne prinašajo posledično nobenih vzpodbud, kaj šele pri njih izpovedovalcih, voljo po vztrajanju in obvladovanju tega, za kar so bili postavljeni ali pa smiselni napotek tistim, ki padajo, za njimi, na iste finte. Kratko: veliko se dogaja med tistimi ki so še noter, a nihče z nikomer ne drži, razen v skupnem motu, da je za situacijo kriv in odgovoren nekdo drug, na nekem drugem položaju z nekimi drugimi poblastili.
-
Najbolj grozljiva pa je tišina, razen dveh samoposipovalcev s pepelom, Gogo in Dobrila, nekaterih drugih obiskovalcev, recimo svetnikov Pivca, Petka pa drugih fizično prisotnih, a epekajevsko totalno odsotnih Vetrinjcev.
-
To kar se je očitalo Pandurju, Živadinovu...iz vsebinske ekipe, izsiljevanje in posledični izstop ali odstop, napovedujejo tudi glavni akterji projekta. Baje že čez en mesec. Kaj bodo, razen pogojevanja, počeli do takrat?
-
...in ašram na Studencih, kot zagotavlja Mitja, ne bo končan na petnajstega maja in bodo morali Lamo sprejeti pod milim nebom; zanj to ne bo problem, saj je navajen tibetanskega prepiha, čeprav ga ni čutil že petdeset let...bo pa Kangler besno-žalosten, zelo. Koga bo takrat nadiral, se še ne ve.
"Visoki" projekti pa se bodo selili, kot se korajžno napoveduje, v hale teveteja...genitalna ideja; lahko bi šli tudi v Tam ali v Ruše ali pa v Cestno Maribor pod jezom...lahko pa šotor čez gugajoči Lentov oder postavimo...lahko pa vse preselimo v Graz...lahko
Rukavina je bolj kot sebe posipal s pepelom napadal Karduma in Dobrilo.
OdgovoriIzbrišiZa Pandurjem ne joce nihce razen Kanglerja, ki se med drugim priporoca za bodocega kulturnega ministra. Pandur je za nic dela, sestankovanje z novinarko ipd., potegnil 117.000 EVR, priskrbel projekt svojemu ljubcku Vugi, Sadar se vedno sedi v programskem svetu EPK. Ugotovil je, da dobicka vec ni, in je izginil, preden se pojavi kak organ pregona.
Hvala za "obisk".
OdgovoriIzbrišiPepel na Gogo prečki sem slišal v interveciji okoli financ, evropskih financ pa financ nasploh in Pecu očitek, o samoukinitvenem datumu, kot logični klic nekomu, ki bi rad v brezdelju delal v Vetrinjski, še nekaj let, mogoče tudi kot direktor...Kar se je razplamtelo po vrnitvi Narodnjaka, sem si dal samo pripovedovati in žal mi je, da si Simon in Vladimir mečeta torte v ksiht, ko je njuna zabava že zdavnaj mimo.
Vse kar se je razpredalo, tudi pred tem, je že zdavnaj mimo in zgodba za spomine ali kakšne urade.