torek, 12. april 2011

Piarovsko reševanje vojaka Tomaža

Čeprav si bomo Pandurja zapomnili po treh neslavnih stvareh – kulturnem bleferstvu v programskih izhodiščih, za katerega je prejel letno nagrado Zofijinih, po nenehni odsotnosti v funkciji predsednika programskega sveta in seveda 23.000 evrih težko prigaranega honorarja za leto 2010, je njegov včerajšnji in današnji manever ob napovedanem odstopu vnovič prozoren.
Prvič, spominja na njegovo kalimerovstvo iz leta 1996 – nerazumljen umetnik, ki ga je mesto, polno zavisti in sovraštva, znova izobčilo, mediji pa nad njim izvajali pogrom.
Drugič, takšno kalimerovstvo je spretno uporabljeno kot krinka – tako kot je leta 1996 bil pravi povod za njegov odhod vpletenost v finančne malverzacije z epilogi na sodišču, je leta 2011 pravi razlog preprosto dejstvo, da njegovega Pandurteatra pač ne bo. O tem jasno priča le dva dni nazaj napovedana ničnost najemne pogodbe za MAKS, ki je ta projekt skoraj do konca spravila na kolena, ter nenazadnje spekulacije (npr. v današnjem Delu), češ MAKSa s prevladujoče gledališkim repertoarjem sploh ne bo, itak bo na Studencih stal le UGM.
Tretjič, kako razumeti Pandurjeve smele očitke, da ni konflikta interesa med njegovo funkcijo v vodstvu EPK in pridobivanjem sredstev iz vreče EPK? Kako da ga ni? Kako razumeti njegove pogumne izjave, češ spletna skype komunikacija je dovolj za to, da opravljam to funkcijo, prisotnost v Mariboru ni potrebna? Kako razložiti konspirativne postopke, ki jih je peljal skupaj s Kanglerjem za izgradnjo svojega teatra (CEUM-a, kot so ga imenovali za začetku)? Kako razložiti nenavadno sovpadanje, da se je za odstop odločil prav v trenutku, ko je projekt MAKS alias CEUM alias Pandurteater skoraj povsem pogorel in je videti, da kakšnega posebnega interesa za funkcije več ni - spomnimo le, kako so pred tedni nenadoma ugotovili, da Pandur sploh ni programski vodja? Kako razložiti njegovo implicitno bizarno trditev, da od 23.000 evrov ni prejel niti evra?
Spretni piarovski manever reševanja njegove moralne integritete je komičen, ker je tako predvidljivo prežvečen: vodilni v EPK, Mitja Čander in drugi, župan Franc Kangler, MK in vsi ostali se trudijo obžalovati odhod velikega umetnika, mu pojejo panegirike, govorijo o teorijah zarot, za njim ponavljajo floskule o nesramnosti in kriminalizaciji medijev, besedičijo o zlivanju gnojnice na čudovitega umetnika. Bo piaru uspelo s prozornima manevroma »blame the media« in »it's all conspiracy«?

Ni komentarjev:

Objavite komentar