ponedeljek, 30. maj 2011

Wanted: programska izhodišča izginila v noč

Pozor, iščejo se programska izhodišča EPK. Na novi spletni strani zavoda so izginila. Na njej v direktoriju Program kraljujejo zgolj še »Nove programske smernice«, ki jih je spisal Mitja Čander. Kaj se je zgodilo z besedilom Tomaža Pandurja, ki velja za temeljni in opevani programatski tekst projekta? A so se mu odpovedali? Pojasnila zaželena.
Da bi bila stvar še bolj čudna, sta na začetni strani zavoda EPK v angleški verziji v kvadratu poudarjeni obe besedili, Pandurjevo in Čandrovo. Čeprav jih je žal potem mogoče dokaj težko najti le v arhivu vesti, torej pod nobenih od glavnih direktorijev. V kvadratku so zapisali oboje: »Mitja Čander: The reanimation of the town« in »Tomaz Pandur: The city of future«.


Zakaj bi nas moralo to zanimati? Programska izhodišča so izjemno dragocen dokument. Neverjetno beden sicer in vreden Zofijine letne nagrade za kulturnega bleferja leta njegovemu avtorju. Pridevnik »dragocen« je tu treba razumeti dobesedno. Če so namreč programska izhodišča izginila, smo davkoplačevalci prikrajšani za 23.000 evrov. Spomnimo, sporni honorar Pandurju v višini 23.000 evrov je bil nakazan tudi zaradi izdelave istih izhodišč.
Še huje, če nova spletna stran zavoda javnosti več ne ponuja izhodišč, bi morali protestirati člani programskega sveta. Pandur je namreč (tudi) ob odstopu opozoril na njihovo ključnost:
»Programski svet EPK je pod mojim vodstvom v manj kot enem letu kreativno izoblikoval programska izhodišča EPK in sedanjemu programskemu vodstvu omogočil stvaritev avtorskega programskega koncepta, ki gre sedaj v realizacijo. Ker je mnoge v Sloveniji zelo motila moja dvojna vloga v EPK, predsedniška in umetniška, in ker se moj angažma v javnosti neprestano negativno interpretira in kriminalizira, sem se odločil, da z današnjim dnem odstopim kot predsednik in kot član Programskega sveta EPK Maribor 2012 in da se v prihodnje posvetim svojemu ustvarjalnemu delu. Prepričan sem, da lahko z njim bolje in učinkoviteje prispevam k uspešnosti in mednarodni prepoznavnosti Evropske prestolnice kulture Maribor 2012,« je zapisal Pandur.
Vendarle pa lahko javnost pomirimo. Ta ključen dokument EPK vendarle ni izgubljen, ker smo ga Zofijini shranili za naše potomce; zaenkrat obstaja sicer skrit tudi v slepem črevesu arhiva. Prav tako v arhivu vestičk angleške verzije k sreči najdemo njihov prevod. Za vsak primer spodaj objavljamo obe verziji - preventivno pred morebitnimi novimi izginotji. Slovenska je nadgrajena z razlago za lažje razumevanje:

Nova Nostradamusova programska izhodišča za EPK 2012

Maribor, 31.8.2010. Nova, revidirana Nostradamusova programska izhodišča Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, odkrita s pomočjo vnovničnega branja njegovih kvartin, podprtega z računalniško podporo. Temeljno besedilo z manifestom o ultimativni kulturni resnici Maribora je dostopno na tem mestu. Zaradi lažjega razumevanja enigmatičnih verzov smo te opremili z vmesnimi naslovi in ter veselimi mislimi novega in starega vladarja. V kvartini 12 pod spretno prikritim naslovom »Mariborsko kulturo bomo približali civilizaciji« namreč beremo:

»V letu 2012 in sedem mesecev,
bo z neba prišel veliki Kralj groze.
Vstajenje velikega kralja Angolmoisa.
Prej in potem bo veselo vladal Mars.«

Bistvo nostradamusovske operacije EPK je zvito skrito že v besedi Nostradamus - njenem branju v latinščini. Nostra damus, qua damus (kar bomo dali, bomo dali iz naših žepov).

I.Himnični program in budnica za edino pravo mesto prihodnosti: »jaz verjamem, to kar tudi rečem«

V Mariboru imamo enkratno in neponovljivo priložnost, da izčrpan brezizgledni čas in vero v naše rekanje osmislimo na novo, da najdemo smer naše prihodnosti in jo pričnemo bivati enkratno in neponovljivo naše. Prihodnost smo mi, a le, če znamo gledati v stekleno kroglo biti in ustvarjati prihodnje v nas. Prebuditi in biti moramo drzno, velikopotezno in vizionarsko v nas. Če smo se kaj naučili iz preteklosti, je to dejstvo, da je zgodovina bila zmeraj na strani drznih velikopoteznih vizionarjev in manipulantov. Naša vizija je obenem naša smer, in ta kaže v čas, ki prihaja. Kaže v čas, ki je, a še nerojen. Kaže čas, ki je hipotetičen čas, ki je, ker lahko je. In če bo, bo rasel iz vojaškega časovnega projektila, ki predstavlja leto 2012. Brez strahu, to ni uničevalni projektil. Tistega, ki ga finančno oropa zadene, oživi iz spanca. Maribor se mora prebuditi. Mora postati drug Saint-Rémy-de-Provence. In mora postati drug med tistimi, ki narekujejo drugačnost. Ki so drugi in drugačni – ki niso včeraj, ki so jutri. To so velike prestolnice. Velike po megalomanskem vizionarskem duhu, ki premika ustvarjalno energijo po ožilju mesta, ki deli celice mesta, Pandurjeve njegove sanje in njegova finančna stremljenja. Naše stremljenje je, da zaživimo naš jutri, danes in tukaj. Naš cilj je prepoznanje spečih možnosti v vaših denarnicah, odstreti prikritost nastajajočega in ga soustvarjati, razumeti našo usodo kot neizkoriščeno možnost, biti prihodnji, ki sem, ki sem.

II.Renesančni toti čudež tukaj in zdaj: »moji občutki so ganljivi«

Pomislimo na mesteca s po par deset tisoč prebivalci, v katerih se je zgodil ganljivi renesančni čudež. Pomislimo na mesta, ki so s svojimi dosežki na polju vednosti, življenjske omike, ki so s svojo kulturo in odprtostjo za zmeraj spremenile obličje sveta. Pomislimo na genialne posameznike, na Tomaža Pandurja, ki so z vztrajnostjo svojih vizij dosegli ključne spremembe v načinu, kako razumemo človeka in svet. Na vizionarske ustvarjalce, razsvetljene francoske vladarje in Franca politike, ki so imeli čut za nezaslišano možnost. Nastopi čas, ko je možno so-odločiti in živeti lastno prihodnost. Sedaj, danes in tukaj, je ta čas. Leto 2012 je ta čas. Za tiste, ki spijo in ki jih je strah presežnega, se je prihodnost že zdavnaj dogodila. Za nas pa obstaja kot nečujna nezaslišana možnost.

III.Seizmologi na sledi novega odkritja: »v parku ne raste nobena šalata«

Ena največjih ugank človeštva je kazenska ovadba, kako se generira razvoj. Razvoj je zmeraj nepredvidljiv, največja odkritja, ki so spremenila obličje Zemlje in naše predstave o vesolju, se niso rojevale tam, kjer se je bilo nabralo največ ekonomskega kapitala in institucionalne ubranosti, marveč zmeraj nepredvidljivo, iz robnih pozicij. Zgodovina razvoja SNG Maribor je zgodovina genialnih finančnih sunkov s strani. Usoda velikih svetovnih metropol je, da so absorbtivne in da hitro prepoznavajo in posvojijo substancialne sunke na polju znanosti in umetnosti, sunke vednosti. Sami sunki pa nastajajo praviloma na tujih računih obrobju.

IV.Previdno pri rokovanju z elektriko: »na bregu leve in desne Drave«

Obrobje se lahko le v trenutku sunka spremeni v epicenter neke radikalne nečujne nezaslišane spremembe. V letu 2012, ko bo toto naše mesto prestolovalo evropski kulturi, mora doživeti nezaslišan premik rečne struge. Ne premik, ampak pretres. Z roba se mora Maribor preseliti v sam epicenter spremembe. Elektro Maribor opozarja uporabnike: Pretreslo nas bo in oživelo. Finančni Pretres se bo odvijal na različnih nivojih, spreminjal in spremenil bo obličje tega mesta daleč v prihodnost: spremembo na ravni zavesti mesta, aktivacije njegovih ustvarjalnih energij in vzpostavitve pogojev za spremembo, bodisi kot redefinicijo obstoječih ali kot vzpostavitev novih infrastrukturnih možnosti. Nateg Premik mora biti takšen, da ne bo premaknil le Maribora in Panonske nižine, pretres mora biti nezaslišanih dimenzij. Čutiti ga morajo po širšem področju srednje Evrope evropske kulture in umetnosti, ki mu bo Maribor prestoloval.

V. Eksplozivne točke prihodnosti: »mi mamo na vseh trgih viréles, zato vse najdete na interneti«

Muzeji in teatri, koncertne dvorane in univerze, literarne hiše in razstavišča, filozofi, humanisti in naivni družboslovci, feljtoni in spletni portali, televizijske postaje in centri umetniškega pulziranja po vsej Evropi se morajo ozreti na bioenergetsko točko prihodnosti, na mesto Duplek, od koder prihaja neka nezaslišan pretres. Ozreti se morajo na nič nas ni strah, če umetniki so z nami Maribor.

VI.Nepoklicni meteorologi tudi o duhovni prevetritvi: »mojo srce danes žari«

Da bi prišlo do radikalnega sunka, je potrebno iz tega mesta pregnati vso bleferstvo lenobnost, zatohlost, vso neinventivnost, vso preplašenost in lažno skromnost, vso ležernost in površnost, ves občinski klientelizem, vso nevedenje, vso zamerljivost in samoužaljenost, ves nepotizem in vso lažno samoljubje. Maribor potrebuje vrsto doslej nečujnih nezaslišanih možnosti. Nezaslišanih vsebin. In nezaslišanih afer dogodkov. Ti bodo generirani tako iz davkoplačevalskega vsebinskega potenciala, ki ga premore Maribor in preostala partnerska mesta, kot seveda v najširši evropski in globalni perspektivi. Globalna perspektiva pomeni perspektivo, ki izvira iz specifične vizije, nikakor poljubnosti: vedeti, kdo, zakaj, kako v najširšem miselnem kontekstu.

VII.Pirotehnika nebrzdane ustvarjalnosti: »prosim, da se v živo spominjate«

Naj ne bo nikoli preslišano. Naj ne bo nikoli v živo pozabljeno. Naj nas omreži vireles in aktivira v nas vse ustvarjalne sile. Zato še enkrat ponavljamo: evropska prestolnica kulture naj ne bo zazrta v preteklost, njen končni cilj je nezaslišana sprememba, je drugačna prihodnost, ki temelji na vednosti in nebrzdani ustvarjalnosti. Le časnik s težo vednost proizvaja nove vsebine, takšne, ki ne ugasnejo kot silvestrski ognjemet in se razkadijo kot senzacionalistična vest na naslovnici včerajšnjih časnikov, marveč take, ki premorejo dolgoročno strukturno vitalnost in redefinirajo način, kako bivamo z nekaj sto evri na mesec.

VIII.Maribor bo projektil, ki leti nazaj v prihodnost: »borci so se preko borbe borili«

Da bi Maribor bil zares evropska kulturna prestolnica in ne samozadostna promenada z izrezljanimi vevericami in medvedi na drevesih nam vsem znanih duhov preteklosti, bo moral Maribor postati drzen in vizionarski, projektil, usmerjen v jutri, svetilnik seizmograf še neobstoječega premika, brodolom povprečnosti in vizija prebujenih in ustvarjalnih. Prepoznati, aktivirati in usmeriti moramo vse sile, vse naše sanje, vse naše energije na vrhu sveta. Prepoznati in zaupati moramo v naše strahove in za vedno spremeniti njihovo temačno podobo v svetlobo možnosti njihove spremembe. Maribor mora dati Pandurteater vizionarski impulz, spodbudo, premik svetovom kulture in umetnosti, katerim za eno leto sme prestolovati.

IX.Živčni sistem človeka zapleten kot orakelj: »na tem mestu čutim pozitiven srčni utrip«

Ponavljamo: evropska prestolnica kulture naj ne poskuša povzemati in ponavljati obstoječega, se pravi preteklosti, kot se spleta v aktualnem trenutku, marveč naj zgradi mestu manjkajoči petnajsti trinajsti oziroma nulti par živcev, živec, ki v Francu človeku usmerja njegovo prihodnost. Maribor mora leta 2012 postati mesto kanglerizmov možnosti, ugibanj, izjemnih intelektualnih sil, zbranih v točko, usmerjeno v jutri. Ne le platforma sedanjosti, ne le analiza in obračun s preteklostjo, marveč tudi Nostradamusov orakelj, ki s svojimi prerokbami usmerja finančni tok zgodovine. Misli so sile in zgodovina je njihov neizbežni srčni utrip preplet. Zato je tako pomembno biti tam na Studencih, kjer misli vznikajo in oblikujejo prve obrise tega, kar bo jutri nezaslišana realnost.

X.Nevrologija trinajstega para živcev in očesnih open: »zahvaljujem se gostom, da so nas pogostili tukaj v Mariboru«

Da bi v tkivu našega gostitelja mesta zrasel trinajsti par živcev, gre mi na živec, ki v človeku usmerja njegovo prihodnost, bo Maribor postal drugačno mesto, drugačno telo, ki nam prihaja naproti iz najbolj drzne prihodnosti, katere neizbežni del smo, če to nezaslišano in zmeraj prisotno možnost prepoznamo kot našo. Telo, ki odkriva nezaslišana dejanja svojih frankensteinovskih uspavanih delov, telo, ki se zaveda, da je stvar njegovega duhovnega in intelektualnega preživetja, da s kijem prebije opno, ki ga uspava, da strga popkovino, ki ga veže na ponavljanja starih populističnih vzorcev in napak, telo, ki je usmerjeno in narejeno za preseganje horizontov znanega in že doseženega. Za to je potrebno, da vsi deli telesa našega mesta delujejo harmonično, gnani z vizijo metamorfoze. Ponavljamo: kreditna sprememba mora biti nepovratna. Po letu 2012 Maribor ne sme nikoli več biti mesto brez jasne prihodnosti. Maribor naj nikoli več ne objokuje svoje usode. Želimo, da Maribor zaživi svoj jutri. Da napne vse svoje sile. Da postane drugačen Maribor, mesto prihodnosti. Za to je potrebno, da projektil naše vizije preluknja naše denarnice opna na naših očeh in jih odpre za nezaslišano demagogijo. Nezaslišani morajo biti tako prostorski in arhitekturni projektili projekti, ki morajo omogočati dogajanje nezaslišanega. In nezaslišan mora biti invencijski, vizionarski in energijski vložek vseh, preko katerih se bo evropska prestolnica kulture godila predvsem za nas za vse.

Napotila:

Nova programska izhodišča Evropske prestolnice kulture Maribor 2012:
http://www.maribor2012.info/index.php?ptype=3&ntype=1&id=170

Kanglerizmi:
http://www.politikis.si/?p=5135

Tomaz Pandur: The city of future
New conceptual starting point of the European Capital of Culture
30. 8. 2010 We have gained a unique and unrepeatable opportunity in Maribor to conceptualize an exhausted and hopeless time from the start in order to find the direction of our future and start living in our own unique, unrepeatable way. We are the future, but only if we know how to be, and how to create a future within us. We need to wake up and be bold, ambitious and visionary. If we learned anything from the past, it is the fact that history has only been on the side of ambitious visionaries. Our vision is simultaneously our direction, pointing towards the time to come. It points towards the time, which exists, but is still unborn. It points towards the time, which is hypothetical, which is because it can be. And if it will be, it will grow out of the time missile that represents the year 2012. Have no fear it is not a destructive missile. The one, who is hit by it, awakens from a deep sleep. Maribor needs to wake up. It must alter. And it must become different among those, who dictate otherness. Who are other and different - who are not yesterday, who are tomorrow. Those are huge capitals. Huge because of their visionary spirit that moves creative energy around the networks of the city, that divides the city, its dreams and aspirations. Our aspiration is to start living our tomorrow, here and now. Our goal is to recognize sleeping potentials, to reveal the latency of the existing and to co-create it, to understand our destiny as an untapped possibility, to be the next, who is.
Let's think of small towns with ten and more thousand inhabitants, which experienced a renaissance miracle. Let's think of the cities, which forever changed the face of the world with their achievements in the field of knowledge, life manners, culture and openness. Let's think of genius individuals, who through their persistence achieved key changes in the way we see man and the world. Visionary creators, enlightened rulers and politicians who had a sense for unprecedented possibility. There comes a time, when it's possible to co-decide and live your own future. Now, today and here is that time. The year 2012 is that time. For those who are sleeping and are afraid of the exceeded, the future has already happened long ago. But for us it exists like an unprecedented possibility.
One of the greatest mysteries of human kind is how to generate development. Development is always unpredictable; the greatest discoveries that changed the face of the earth and our vision of the universe were usually not given birth there where the biggest economic capital and institutional harmony was accumulated, but always unpredictably from periphery positions. The history of development is the history of genial shocks from the sidelines. The destiny of the world's great metropolises is that they are absorbent and quickly recognize and adopt the substantial shocks in the field of science and art, shocks of knowledge. As a rule the shocks occur on the periphery.
The periphery can at the moment of shock change into the epicenter of some radical changes. In the year 2012, when Maribor becomes the European capital of culture, it must experience an incredible shift. Not a shift, more like turmoil. Maribor should move from the periphery into the very epicenter of change. We will experience turmoil and we will be revived. A shift that will take place at various levels and will change the face of this city well into the future: a change in level of perception in the city, activate its creative energies and set the conditions for change, either as a redefinition of the existing or as the establishment of new infrastructure opportunities. The shift must be such that it will not only move Maribor; the turmoil must be of unprecedented dimensions. It must be felt in the wider European culture and arts, which Maribor will throne. Museums and theatres, concert halls and universities, literary houses and exhibition centers, feuilletons and web portals, TV stations and canters of artistic pulsation all around Europe must look at the future, at the city, where some unprecedented turmoil comes from. They must look at Maribor.
In order to achieve a radical shock it is necessary to banish all idleness, stuffiness, all uninventiveness, all false modesty and intimidation, all casualness and superficiality, all clientelism, all ignorance, all resentfulness and self-offence, all nepotism and all false self-love. Maribor deserves a variety of until now unprecedented possibilities. Unprecedented content and unprecedented events. These will be generated thus from content potential, which Maribor and the remaining partner cities are capable of, as of course in a broader European and a global perspective. Global perspective is a perspective originating from specific vision that is by no means arbitrary: to know who, why, how in the broadest possible sense.
It should never be overheard. It should never be forgotten. Let it seduce us and activate all creative forces within us. Therefore we repeat once again: the European Capital of Culture should not be just looking back into the past, its ultimate goal is unprecedented change, a different future based on knowledge and unbridled creativity. Only knowledge produces new content that does not extinguish like New Year's fireworks and blow away like sensational news on the front pages of yesterday's newspapers, but is capable of a long-term structural vitality and redefines the way we live.
To be truly the European Capital of Culture and not a self-sufficient promenade of known spirits of the past, Maribor will have to become bold and visionary, a missile directed towards tomorrow, a seismograph of still non-existing shift, a shipwreck of mediocrity and a vision of the awakened and creative. We need to recognize, activate and orientate all our forces, our dreams, all our energy. We need to recognize and trust in our fears and forever alter their dark image into the light of possibilities of their change. Maribor must offer a visionary pulse, stimulation, shift to the worlds of culture and art, which for one year it is allowed to throne.
We repeat: European Capital of Culture should not try only to summarize and repeat the current, that is to say the past, as it interweaves in an actual moment, but should build a city's missing thirteen or null pair of nerves, the nerve that in man directs his future. Maribor should in year 2012 become a city of possibilities, speculation, exceptional intellectual forces gathered at a point, focused on tomorrow. Not only a platform of the present time, not only an analysis and a settlement with the past, but also an oracle whose prophecies direct the flow of history. Thoughts are forces and history is their inevitable intertwining. Therefore it is so important to be there, where thoughts germinate and form the first outlines of what will be tomorrow a reality.
In order to make the tissue of our city grow thirteen pairs of nerves, the nerve which in man orientates his future, Maribor will have to become a different city, a different body, which is coming towards us from the most daring future, of which we are an inevitable part, if that unprecedented and always present possibility is recognized as our own. A body which discovers the unprecedented activities of its sleeping parts, a body which is aware that it is a matter of its spiritual and intellectual survival to tear a membrane that makes it sleepy and an umbilical cord that makes it repeat old patterns and mistakes; a body which is orientated and made for exceeding the horizons of the known and achieved. Therefore it is necessary for all parts of our city to act harmoniously, driven by the vision of the metamorphoses. We repeat: the change must be irreversible. After year 2012 Maribor should never again be a city without a defined future. Maribor should never again lament its destiny. We want Maribor to start living its tomorrow. To do it's utmost. To become a different Maribor - a city of future. Therefore it is necessary for the missile of our vision to punch the membrane in our eyes and open them for the unprecedented. Unprecedented must be the spatial and architectural projects that enable the happening of the unprecedented. And unprecedented must be the inventive, visionary and energy input of everyone who will make the European Capital of Culture happen.

Kolofoni na dan 30.5.2011 – razlika je očitna

Zavod EPK ima od 25. maja 2011 novo spletno stran, kot smo že pisali. Žal ima tudi staro spletno stran – angleška verzija še vedno teče po starem. Kdaj bodo to popravili, žal niso navedli.
Stvar je problematična, ker se zatakne že pri uradnem kolofonu, ki navaja člane zavoda.  Z njim se je zatikalo že prej. Toda poročali smo o enigmatični gobarski sezoni novih članov, nenadnem prirastku, ki ne zanima novinarjev, da bi o tem poročali. Toda pozor: gobarska sezona se je začela na slovenski verziji, v angleški je še vse po starem. Spodaj so posnetki obeh kolofonov, slovenskega in angleškega, na dan 30. 5. 2011.

nedelja, 29. maj 2011

Nov koš vprašanj za očitno utrujene novinarje


V luči zadnjih zapisov na tej strani, za katere lahko pretežno ugotovimo, da so žal ekskluzivni in se jih ni dotaknil noben medij, si znova, kot že nekajkrat, drznemo okrepiti novinarsko domišljijo z vprašanji, za katera pričakujemo, da bodo z njimi lahko naslovili vodilne v EPK. Lahko se seveda zgodi, da se jim bodo znova zdela nepomembna. Pisali smo o zavajanju glede nagrade Meline Mercouri in napuhu vodstva, zgrajenem na tej  neresnici, pisali smo o novi gobarski sezoni novih članov v organih, o katerih ne bi vedeli prav nič, če se ne bi čudežno pojavili na novi spletni strani zavoda, pisali smo o nenadnem zapiranju sej sveta zavoda pred novinarji, s čimer so ogroženi sami novinarji – pa nič. Čudili smo se temu, da notranja revizija nepričakovano ni pokazala nepravilnosti v poslovanju zavoda, čeprav je istočasno zanjo ministrstvo za finance ugotavljalo hujše kršitve; urgentno vredno novinarske preiskave. Pisali smo o tem, da ne vemo, kaj bo zgrajeno na mestu TVT Boris Kidrič in katere uprizoritvene vsebine gredo tja, katere vsebine pa se bodo izvajale na lokaciji nove UGM na Studentcih.  O tem, kdaj bodo posamezni objekti zgrajeni in v kakšni obliki, ne sprašujemo več in ne sugeriramo več; v ta namen smo razpisali nagrado Zlata kanglica. Torej nekaj novih sugestij novinarjem za vprašanja vodstvu EPK:

  • Ali vztrajate pri trditvi, da evropska prestolnica kulture Talin resnično ni prejela nagrade Meline Mercouri?
  • Če več ne vztrajate, je šlo za vašo nehoteno ali hoteno napako, da bi z njo povzdignili lastne dosežke?
  • Kako si razlagate dejstvo, da so nagrado Meline Mercouri doslej prejele prav vse kulturne prestolnice?
  • Kako komentirate dejstvo, da se z rezultati notranje revizije ne strinja ministrstvo za finance, ki ugotavlja hujše kršitve v delovanju zdaj že bivše poslovne direktorice?
  • Bo notranja in ne zunanja revizija dovolj, da bo prepričala državljane o regularnostih poslovanja?
  • Kateri so novi člani organov zavoda EPK?
  • Kdaj in na kateri seji se je odločalo o njihovem članstvu?
  • Zakaj ta podatek ni bil posredovan javnosti in medijem?
  • Zakaj je ta podatek »vzniknil« šele z novo spletno stranjo zavoda?
  • Kdaj ste ali nameravate javnosti sporočiti, da ste organe obogatili z novimi člani?
  • Zakaj ste v preteklosti javno trdili, da so kvote v teh organih »zapolnjene«, zdaj pa se očitno širijo?
  • Zakaj zapirate seje sveta zavoda pred javnostjo in novinarji?
  • Če so lahko odprte v drugih celo nacionalno pomembnih javnih zavodih, zakaj so zaprte pri vas?
  • Ali ni takšno dejanjo skregano z osnovno zahtevo transparentnosti, ki mora veljati, ko gre za delitev in trošenje davkoplačevalskega denarja? Ali ni celo protizakonito?
  • Kaj točno se dogaja na lokaciji TVT Boris Kidrič? Nastaja novi MAKS ali ne nastaja?
  • Katere vsebine se bodo o osnovni namembnosti UGM še odvijale na novi lokaciji UGM?
  • Ali zavod EPK pristaja na dejstvo, da je bila najemna pogodba za UGMAKS sklenjena protizakonito mimo javnega naročila, na kar so opozorili ustrezno organi in ministrstva? Se zavedate, kaj to pomeni za realizacijo projekta?
Novinarji že zmerom niso uspeli najti odgovora na praktično nobeno izmed vprašanj, ki smo jih sugerirali 14. aprila, torej pred mesecem in pol. Zato jih ponavljamo:
Ad afera Živadinov
  • Kako natančno tečejo pogovori za dodelitev programskih in projektnih sredstev? Se o tem baranta, kot je to počel Živadinov s Čandrom? 
  • Kakšne so točno pristojnosti programskega direktorja pri dodeljevanju denarja?
  • Kako razumeti bizarnost, da je Živadinov proti Čandru hrumel, ker je ta odšel na MOM zagotavljati osnovna sredstva za preživetje sodelavcev in tekočih stroškov, češ izklopili nam bodo telefone? Na eni strani barantanja za astronomske vsote, na drugi strani dobesedno istočasno barantanja za preživetje?
Ad Pandurjev odstop
  • Kakšna natančno je funkcija programskega sveta in ali je taka, kot jo je opisal Pandur?
  • Je možno funkcijo predsednika programskega sveta opravljati na daljavo?
  • Ali ni nenavadno, če programski svet vodi evropski poslanec?
  • Kaj pomeni reči, da je Pandur svojo funkcijo predsednika dejansko opravil do konca? Ali programski svet sploh še potrebujemo oz. ali potrebujemo predsednika?
  • Kaj pomeni Pandurjeva delitev funkcije programskega sveta na »kreativno« in »protokolarno« - češ prva je mimo, zdaj je nastopila druga, zato se poslavljam? Zakaj obe, kdaj je nastopila druga?
Ad Pandurjev honorar za svetovanje
  • Kdo natančno je prejel ta honorar – Pandur v intervjuju za Večer pove, da sta dva strokovnjaka garala celo leto in prejela omenjeno plačilo? Kdo sta strokovnjaka?
  • Če sta dva strokovnjaka zanj garala, zakaj je sklenjena pogodba s firmo Pandur Theaters?
  • Ali drži, da potemtakem Pandur od 23.000 evrov bruto ni prejel niti fičnika, kot pokaže njegov natančen izračun izdatkov za ta strokovnjaka?
  • Če je to res, zakaj so postavke v pogodbi takšne, da razkrivajo njegovo, tj. Pandurjevo opravljeno delo, npr. sestanek z Večerovo novinarko?
  • Zakaj Pandur omenja delo, ki da je opravljeno za 12 mesecev, če je pogodba sklenjena in pokriva delo le za čas od junija do decembra 2010?
  • Je običajno, da predsednik programskega sveta sklepa svetovalno pogodbo, saj s tem ne opravlja nadzorne funkcije?
Ad Programski sklopi
  • Če vodja Terminala 12 nikoli ni bil Pandur, zakaj so nam zamolčali, da nosilni projekt EPK sploh nima svojega pravega vodje?
  • Če je res, da vodja Terminala 12 nikoli ni bil Pandur, ali to pomeni, da je Pandur vodja MAKSa oziroma kakšnega drugega programskega sklopa?
  • Če je res, da je Terminal 12 eden izmed štirih (ali petih) sklopov in celo nosilen in središčen, zakaj so vodjo imenovali z zamudo šele v marcu 2011?
  • Če je res, da je biti predsednik programskega sveta in vodja programskega sklopa konflikt interesov, zakaj tega niso opazili že takoj in kdaj so?   
  • Če je res, da je bil Pandur zgolj »kreativni vodja« Terminala 12, se s tem njegova vloga pri tem programskem sklopu zdaj izčrpa?
  • Zakaj povezovanja Pandurja s Terminalom 12 in medijskega omenjanja njega kot vodje nikoli niso zanikali?
  • Da ne bo še kakšnih presenečenj: lahko v EPK naštejejo, katere programske sklope izvajajo in kdo so njihovi vodje?
  • Kakšna točno je naloga predsednika programskega sveta, v kakšni meri je njegovo delo vezano na izvajanje programov in v kakšni meri je lahko odsoten iz Maribora?
  • 12. marca 2011 so mediji poročali o tem, da je programski sklop »doživel vodstveno spremembo« (STA). Zakaj so v EPK dopustili takšen hud medijski lapsus, če dejansko te vodstvene spremembe sploh ni bilo?
  • Kako točno se imenuje sklop, ki se še danes na uradni strani imenuje "Terminal 12/MAKS - mariborsko kulturno središče", kaj točno obsega in kako razložiti besede novega vodje programskega sklopa, ki pravi, da se MAKS in Terminal 12 prepogosto mešata? Je postal Terminal 12 samostojen programski sklop?


sobota, 28. maj 2011

Partljič in njegovi upi, da v EPK ni korupcije

Nova neobvezna kulturniška paberkovanja Toneta Partljiča s kulturnih strani Večera o revoltu uglednežev proti Mladinini naslovnici (ja, res smo jo potrebovali) in seveda zaskrbljujoče upanje, da korupcija v EPK umira zadnja. Kot da je ta stvar upanja. In kot da prepoznani primer, ki ga avtor afirmira, ni primer korupcije... Tako tipičen diskurz razvrednotenja koruptivnih dejanj je to, značilen za mariborske medije in njihov odnos do EPK:
Nekateri ugledni znanci so me v zadnjem času klicali, naj se vendar polemično oglasim zoper naslovnico v eni od prejšnjih številk Mladine, kjer je pisalo "Maribor, evropska prestolnica korupcije". Naslovnica je bila sicer po eni strani res žaljiva za naše mesto, ki zagotovo ni evropska prestolnica korupcije, po drugi strani pa je šlo zagotovo tudi za ironično besedno igro s sintagmo evropska prestolnica kulture. Seveda človek upa, da tudi o EPK na bodo kdaj govorili kot o korupcijski zgodbi, čeprav se je nekaj časa dogajalo, da so ljudje, ki so sedeli v začasnih vodstvih EPK, odločali tudi o lastnih projektih, o zavodih, kjer so bili šefi ipd. Tem "dvojnim" nosilcem interesov je bilo nakazanega že tudi nekaj lepega denarja.

petek, 27. maj 2011

UGM in njegove izpadle vsebine

Članek Petra Raka o ugaemovskih utopistikah. Mimogrede še posebno obvestilo: od včeraj na danes se niso pojavili novi člani organov zavoda. Da bi smeli upati na kakšen zapis novinarjev o tej pomembni zadevi, pa je seveda znova – utopistika.
Zgolj utopija?
Gradnja mariborske UGM
Delo, 26.05.2011
Po prestavljenih rokih naj bi nova mariborska moderna galerija svoja vrata odprla maja 2012
Najprej nova Umetnostna galerija Maribor (UGM) na Lentu in Mariborsko kulturno središče (MAKS) na Studencih, nato združitev UGM in MAKSA, nato zgolj UGM in ena večnamenska prireditvena dvorana in zdaj le še UGM na Studencih. Takšna je kronologija zapletov pri gradnji osrednjega objekta mariborske kulturne infrastrukture. Če bo vse potekalo po načrtih, naj bi mesto dobilo enega osrednjih centrov za izvedbo projekta Evropske prestolnice kulture (EPK) maja prihodnje leto.
Po predlogu investicijskega načrta še ni povsem odpisan niti projekt na Lentu madžarskih arhitektov Tamasa Levaia in Agnesa Joszaia, vendar se zdaj očitno ogrevajo za rešitev, po kateri bo UGM dobila domicil na drugi strani Drave, na Studencih. Kljub zatrjevanju občinskih mož, da so zaplet zakrivili v madžarskem arhitekturnem biroju, je glede tega še precej neznank. Ni zanemarljivo, da je mesto dobitnikoma prve nagrade izplačalo okoli sedemdeset tisoč evrov za projekt, ki očitno nikoli ne bo izveden.
Projekt na Studencih naj bi imel po mnenju načrtovalcev precej prednosti, saj bi bil cenejši (namesto 24 bi investicija veljala le 17 milijonov evrov), gradnjo pa bi bilo mogoče končati do maja prihodnje leto, torej bi bil operativen v času EPK, medtem ko bi se gradnja na Lentu menda zavlekla v leto 2013. Vendar omenjajo tudi precej pomanjkljivosti, saj bi na Studencih izpadle nekatere vsebine (otroški muzej, center kreativne industrije, arhitekturni center in gostinski prostori ...).
Glede na to, da rušitvena dela na območju nekdanje predilnice na Studencih že potekajo, skoraj ni dvoma, da bo nova UGM prej ali slej stala na tej lokaciji, menda so tudi na ministrstvu za kulturo nekoliko podaljšali roke za pridobitev dokumentacije, saj so sofinanciranje v višini desetih milijonov evrov pogojevali s pridobitvijo gradbenega dovoljenja do konca tega meseca. Po načrtih arhitekturnega biroja Sadar/Vuga bosta UGM in MAKS funkcionirala ločeno, delila si bosta le uporabne prostore.
Glede na izredno kratke roke za pridobitev dokumentacije, gradnjo, namestitev opreme ter zagon v zavodu Maribor 2012 pripravljajo tudi alternativne načrte za izvedbo prireditev. Sicer se zdaj intenzivno posvečajo programom; iz Bruslja so dobili pozitivno mnenje o do zdaj pripravljenem konceptu, člani komisije so podprli tudi združitev prej šestnajstih programskih sklopov v štiri osrednje, ne nazadnje je pozitivno mnenje prineslo mariborskim organizatorjem tudi poldrugi milijon evrov (nagrada Meline Mercouri), ki je pravzaprav edina neposredna in nepovratna finančna spodbuda, ki jo posamezna prestolnica kulture dobi od Evropske unije.
Peter Rak

četrtek, 26. maj 2011

Gobarska sezona se je začela: novi člani organov zavoda kot feniks iz pepela

Spomnimo, programski svet je na svoji seji 20. maja letos potrdil dva nova člana: Luko Novaka in Janeza Lombergarja. Kako je lahko direktor javnega zavoda RTV Slovenija član programskega sveta EPK je druga zgodba. Bolj zanimiva je naslednja: kdo točno ve, kdo so člani programskega sveta EPK? Kdo točno ve, kdo so člani sveta zavoda EPK? O tem smo se velikokrat spraševali, ker so bili osipi ogromni, uradne statistike pa nenatančne. In kakšna je situacija danes?
Odgovor: če ne bi imeli nove spletne strani EPK, ki se je zagnala včeraj, na dan mladosti, ne bi vedeli, koga imamo. Ob zagonu nove strani so kot feniks iz pepela vzniknili novi člani, za katere še nihče ni slišal v tej vlogi. Kdaj so bili potrjeni, ne ve nihče. Zakaj vznikajo kot gobe po dežju, tudi ne. Kje je meja za člane, še manj. Zakaj vznikajo z novo spletno stranjo in ne, denimo, s samo potrditvijo v organih zavoda, je uganka za milijon dolarjev.
Bizarnost, da ji ni para! Zavod EPK je vedno imel težave s štetjem članov v svojih organih. Novi član programskega sveta EPK za javnost od včeraj je, kot kaže, nenadoma dr. Jože Vogrinc. O tem ni poročal noben medij, o tem ne beremo v nobenem uradnem sporočilu za javnost. Nova člana sveta zavoda sta nenadoma Nina Hojnik in Sašo Drobnak. Ne sprašujte, kdaj so bili potrjeni. Tega ne vemo. O tem ni poročal noben medij, z zadnjih sej obeh organov ta podatek ni prišel v javnost. Pa bi bilo čudno, da bi na njej imenovali npr. Novaka in Lombergarja, Vogrinca pa bi nam po pomoti zamolčali. Ne vemo, ker nam nič ne povedo - kot da so privatna firma. Mogoče tudi zato, ker seje po novem zapirajo pred državljani.

Vse našteto vemo le po naključju, ker ima zavod EPK novo spletno stran z novim kolofonom. Bodo omledni novinarji uspeli raziskati to zgodbo?

Barikade pred mediji zdaj stalnica – čakamo na odziv novinarjev

O tem, da so se v vodstvu EPK zabarikadirali pred novinarji, je naprej pisala Večerova novinarka:
In ekipa v Vetrinjskem dvoru se je zabarikadirala pred mediji kot kaka privatna firma. Vse, kar dobivamo, so post festum tiskovna sporočila, dan po dogodkih. Gostili so predstavnika Guimaraesa in ga skrivali pred javnostjo. Gostili so 30 ambasadorjev, predstavnikov kulturnih centrov, ki bodo sodelovali pri odpiranju kulturnih ambasad po mestu, pa smo zanje zvedeli, ko jih že davno ni bilo več, akademija EPK se sestaja tajno.
Zdaj pa beremo, da bodo lahko novinarji še dalje preštevali cigle na EPK, krasni novi svet EPK bo zagotovljen, ker bodo seje sveta zavoda zapirali za javnost:
Člani svet zavoda Maribor 2012 so se včeraj odločili, da bodo zaprli sejo sveta za javnost, to pa bo po besedah njegovega predsednika dr. Ota Lutharja tudi praksa v prihodnje. Razlog? "Prisotnost medijev vpliva na dinamiko dela in morda nekdo ne bo diskutiral v okviru konkretne točke, ampak za javnost. Ne gre za nobeno skrivanje dejstev pred javnostjo, kajti mi smo nadzorni organ javnega zavoda, člani smo zelo različni in kaj hitro bi odkrili, da nekaj ni v redu," je povedal predsednik.
Spomnimo, prehod na takšno prakso je silno neobičajen za zavod, ki črpa in dela na podlagi našega denarja – odločitve bi morale biti transparentne in na očeh javnosti. Še huje, svetniki so se na prejšnji seji strinjali, da nimajo kaj skrivati. Zdaj pa se strinjajo, da imajo! Poglejmo zapis:
Odločanje o tem, kako in kdaj naj izključijo javnost s seje sveta javnega zavoda, je svetnike vznemirjalo že na začetku seje. "Vrag je vzel šalo: javnost mora biti obveščena, a hkrati potrebujemo mir," je razmišljal Srečko Meh. "Z zaprtjem seje bi dali negativno sporočilo. Treba pa je ustvariti pozitivno vzdušje; bolj ko skrivamo, slabše bo." Svetniki so se najprej strinjali s tem, da nimajo kaj skrivati, in so med drugim obravnavali tudi točko o reviziji dosedanjega poslovanja zavoda, ki ga je zahtevala Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica zavoda Maribor 2012.
Skratka, predstavniki sveta zavoda se požvižgajo ne samo na javnost, ampak tudi na lastna stališča. Figo jim je mar  javnost delovanja in figo jim je mar »negativno sporočilo« in dejstvo, da »nimajo kaj skrivati; bolj ko skrivamo, slabše bo«. Škandal, zaradi katerega čakamo na prve protestne odzive doslej omlednih novinarjev.

Čudeži se dogajajo: revizija ni pokazala nepravilnosti

Spomnimo, zdaj že bivšo poslovno direktorico Heleno Hvalec – za nameček so nedavno celo ukinili funkcijo poslovne direktorice! – je bremenilo razdeljevanje denarja mimo javnega razpisa. O tem smo podrobno pisali v več zapisih. Hvalčeva je ves čas trdila, da je postopala pravilno in da bo revizija pokazala, da je dejansko žrtev diskreditacij programskega direktorja Mitje Čandra, zaradi česar je tudi odstopila s tega mesta.
Zdaj je, kot so ugotavljali na zadnji seji sveta zavoda,  revizija pokazala, da domnevno ni naredila nobene napake: »Revizijska hiša KPMG ugotavlja, da razen nekaj manjših in precej običajnih nepravilnosti, takšnih, ki bi dejansko vplivale na poslovanje zavoda, ni bilo. Upravo zavoda smo zato zavezali, da najpozneje do septembra odpravi vse ugotovljene nepravilnosti, je razložil Luthar in zatrdil, da iz poročila revizijske hiše izhaja, da zdaj že nekdanja poslovna direktorica zavoda Helena Hvalec ni zagrešila nobenih napak.«
Omenjen razplet znova razpira vprašanje, zakaj je odstopila Hvalčeva in zakaj so ukinili funkcijo poslovnega direktorja – morda res zaradi internih konfliktov? Ali pa vendarle držijo očitki in je revizijsko poročilo nekredibilno? Spomnimo, da je hujše kršitve zakonodaje ugotavljalo celo ministrstvo za finance:
Skupaj je tako poslovna direktorica v času svojega delovanja brez razpisa porabila okoli 111 tisoč evrov, kar so na ministrstvu za finance že označili kot “hujšo kršitev zakonodaje”. Na ministrstvu za kulturo pa pojasnjujejo, da so o spornih poslih seznanjeni le prek medijev, a na podlagi pogodbe z Mestno občino Maribor financirajo izključno program zavoda. “Naloge in pristojnosti JZ so jasne, od zavoda pa pričakujemo, da deluje zakonito in transparentno,” so dejali.
Luthar je sicer kot predsednik sveta zavoda napovedal še ustanovitev notranje programske revizijske komisije:
Sicer pa je v izogib dvomom, tako Luthar, kako se bo distribuiral denar za projekte, programski direktor napovedal oblikovanje "kompetentne notranje programske revizijske komisije", ki bo kontrolirala, komu vse bo šel denar. Izdelali bodo tudi katalog vseh projektov, za vsa sodelujoča mesta, tako da se bo za vsak projekt natančno vedelo, kdo je nosilec, kakšna so sredstva in časovnica, kakšna je vsebina in zgodovina projekta.

sreda, 25. maj 2011

Vodstvo EPK nevedno ali govori neresnico: Talin je prejel nagrado Meline Mercouri

prejšnjem včerajšnjem zapisu smo jasno dokumentirali, da so doslej prav vse Evropske prestolnice kulture prejele nagrado Meline Mercouri. Današnji Večer pa žal na sledi izjavi vodstva EPK zavaja – slednje se celo hvali, kako uspešni so, češ doslej vse kulturne prestolnice niso prejele nagrade:
Javni zavod Maribor 2012 EPK je dobil nagrado Meline Mercouri v vrednosti 1,5 milijona evrov, k čemur je botrovalo poročilo bruseljske komisije neodvisnih strokovnjakov, ki je odločala o priporočilu. Konec aprila so torej predstavniki zavoda v Bruslju uspešno opravili zadnji monitoring, kjer so pristojni komisiji predstavili napredek EPK. Denar "za trajnostne programe" bo od evropske komisije ekipa EKP dobila septembra, prav tako ga dobi portugalsko mesto Guimaraes. V zavodu EPK pozdravljajo odločitev, tudi v luči dejstva, da denarja ne dobi vsako mesto, ki je kulturna prestolnica Evrope, tako ga na primer ni prejel letošnji estonski Talin.

Žal to je izmišljeno, nedopustna neresnica ali neverjetna nevednost pa instrumentalizirani za lastno samohvalo. O tem, da je estonska prestolnica Talin prejela omenjeno nagrado, pričata vsaj dva naključno izbrana zapisa spodaj. Predlagamo, da vodstvo zavoda EPK pojasni, kdaj je bila ta nagrada Talinu odvzeta:
Tallinn 2011 Scores 1.5 Million Euros from EU
Published: 04.10.2010 12:13
Tallinn's European Capital of Culture project, Tallinn 2011, has been awarded 1.5 million euros from the European Commission to help fund its event program.
The support, which comes in the form of the Melina Mercouri prize, is routinely given to Capital of Culture host cities once the EC is satisfied with preparations for the event.

The commission decided to award the funding on the basis of a letter it received in mid-August from the Estonian minister of culture and the mayor of Tallinn in which each pledged 3.2 million euros to the project, novosti.err.ee reported.

"Armed with this information, the Commission decided to proceed with the payment of prize money," said Xavier Trussar, head of the EC's Directorate General for Education and Culture.

Tallinn 2011 has been awarded the 1.5 million Euro Melina Mercouri prize
European Commission  Directorate-General for Education and Culture has assured that Tallinn 2011 will receive the 1.5 million euro Melina Mercouri prize.
The decision is based on the  joint letter that the Minister of Culture and the Mayor of Tallinn have sent to Mr Jan Truszczyński, Director General of Education and Culture in the European Commission in August, to guarantee the funding of the programme of 2011 year with 50 million krones each.

- Considering this information, the Commission is prepared to proceed towards the award of the Melina Mercouri Prize to Tallinn 2011, wrote the culture and media director of European Commission  Directorate-General for Education and Culture Xavier Troussard.

- The positive funding decision enables the foundation to move on with our plans according to the budget, comments the member of the board Jaanus Mutli. - The prize money will be used to fund projects of the programme in 2011 and also this year, adds Mutli.
Turku was awarded the 1.5 million euros prize in June.

The "Melina Mercouri" prize, which is named after the Greek minister of culture who first initiated the title, shall be awarded to the cities designated as European Capitals of Culture by the European Commission on the condition that they have fulfilled their commitments and implemented the recommendations made by the selection and monitoring panels. 

torek, 24. maj 2011

Lepo, da Maribor prejme nagrado Meline Mercouri, toda kdo je še ni?

Je prejetje nagrade Meline Mercouri velik uspeh za mariborski EPK? Kakor se vzame. Ob obveznih čestitkah tudi s strani Zofijinih in obujenem spominu, da smo vodstvu EPK nekaj denarja darovali tudi Zofijini, a nikoli prejeli kakršnega koli odgovora, pa le nekoliko pelina: koliko je vredna samohvala epekajevcev z besedami »Sklenili so, da si zavod s svojo prizadevno ekipo zasluži denar, ki ga bo namensko porabil za programe s trajnostno komponento« v luči dejstva, da so to nagrado podelili prav vsem evropskim prestolnicam kulture, odkar jo ponujajo? Seveda, razlaga je le ena: tudi ekipe iz Pecsa, Essna, Istanbula, Turkuja, Talina in Guimaraesa so bile enake prizadevne - doslej še ni bilo ekipe, ki ne bi bila. Manjša statistika:
Za kaj točno podeljujejo nagrado? Uradno pojasnilo na strani Evropske komisije:
Pecs 2010 – prejel nagrado (glej npr. tu)
Essen 2010 – prejel nagrado (glej npr. tu)
Istanbul 2010 – prejel nagrado (glej npr. tu)
Turku 2011 – prejel nagrado (glej tu)
Talin 2011- prejel nagrado (glej tu)
Maribor 2012 – bo prejel nagrado, kot jo bo prejel tudi Guimaraes.
Za kaj točno podeljujejo nagrado? Uradno pojasnilo na strani Evropske komisije se bere:
Through its Culture programme, the EU usually makes a financial contribution of €1.5 million to each Capital of Culture, to help fund events. Since 2010, this funding has been in the form of the Melina Mercouri prize – awarded in recognition of sound preparations by the host city.
The cities chosen do not perceive any kind of subsidy, although they are award-winning with the Melina Mercouri prize of EUR 1.5 million in respect of preparations for the capital, and they can benefit from the structural funds (ERDF) and the European Social Fund for urban development and improvement of infrastructure tasks. On the other hand, the participating cultural agents can apply for grants through s of the culture programme or other dependent of the Directorate-General for education and culture of the European Commission.

Gledališko-galerijski hibrid, ki spominja na nek zabaviščni prostor

Današnji komentar Petre Zemljič, ki oživlja vedno znova pozabljeno vlogo Pandurja in njegovih konfliktov interesov. Še več, v njem je prva javna omemba konflikta interesov pri članu programskega sveta Juriju Sadarju, ki prihaja iz privilegiranega arhitekturnega biroja – skratka še en nepojasnjen primer, za katerega se pa nihče ne zmeni – ne v EPK ne v javnosti. Seveda o EPK nihil nisi bene, npr. da je pravkar prejel pomembno nagrado bruseljske komisije,ki je »v poročilu med drugim zapisala, da je bila navdušena nad zavezanostjo nove ekipe k projektu, njenim elanom in ambicijami. Pohvalili so tudi izjemen napredek v preteklih mesecih.« Komentar:
Večer, torek, 24.5.2011, stran 15, KULTURA, avtor: PETRA ZEMLJIČ
MRTVI KOT
Nespodobno glasovanje

Aprila je užaljeno odšel Tomaž Pandur, predsednik programskega sveta zavoda Evropska prestolnica kulture (EPK), med drugim tudi zato ali predvsem zato, ker je, kot je zapisal, "mnoge v Sloveniji zelo motila moja dvojna vloga v EPK, predsedniška in umetniška, in ker se moj angažma v javnosti neprestano negativno interpretira in kriminilizira". O tem, da je glasoval o vsaj enem projektu EPK, v katerem sam sodeluje skorajda stoodstotno, ga takrat ni motilo, niti toliko, da bi se glasovanja zdržal in to dal jasno in javno vedeti.
         Kako bo odmeval dokument, ki dokazuje slednje, je težko napovedati, govori pa o načinu dela Tomaža Pandurja. Iz zavoda EPK so nam poslali dokument, kjer jasno piše, da je oktobra lani na korespondenčni seji dal soglasje k letnemu programu dela in finančnem načrtu za letu 2010, v katerem je Pandur.Theaters za predstavo Vojna in mir prejel 85 tisoč evrov. Kot režiser koprodukcijske predstave je podpisan Tomaž Pandur, ki je na internetni stran Pandur.Theaters naveden še kot umetniški vodja. Dovolj razlogov za izločitev pred glasovanjem?
         Pravila o tem so jasna. "Član komisije ne sme sodelovati pri odločanju o zadevah, na katere je kakorkoli poslovno ali osebno vezan, in sicer kot avtor, izvajalec, odgovorna oseba izvajalca, načrtovalec, organizator ali soorganizator", piše v pravilniku o strokovnih komisijah, in, kot pravijo na ministrstvu za kulturo, velja za vse ministrske komisije. Kako konkretno je na občinah in posledično njenih zavodih, nam do zaključka redakcije iz Mestne občine Maribor uradno niso sporočili, na podlagi informacij članov komisij pa lahko sklepamo, da so pravila podobna.
         Ponavadi je tako, da se član neke komisije, če pride do glasovanja o zadevah, kjer bi se lahko pojavil sum konflikta interesov, izloči in zapusti prostor, ne sodeluje niti v razpravi. To je že stvar občutka vsakega posameznika, niti ne zgolj dejstvo obstoja nekih pravilnikov. Pravzaprav gre za potezo, ki je vsakomur kristalno jasna, Pandurju pa očitno ni bila. Pravzaprav je njegovo početje čudno, nespodobno, saj lahko pomeni konflikt interesov in tudi sum korupcije. O tem, kaj v resnici pomeni, bo v kratkem odločila Komisija za preprečevanje korupcije, kamor je že romala prijava glede domnevnih nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev in nezakonite dvojne funkcije.

sobota, 21. maj 2011

Programski svetniki zadovoljno predli ob razkritju dela programa, o novem predsedniku niti besedice

Tragikomičnost je prava oznaka: čeprav je minilo že mesec in pol od odstopa predsednika programskega sveta Tomaža Pandurja, se je svet zavoda končno le sestal. In potem sledi presenečenje: dva nova člana, toda niti besede o odstopu predsednika in še manj o novem predsedniku. Pričakovali bi, da morda zato, ker so svetniki bili preveč zaposleni z vsebino. No, in potem preberemo Vajglov povzetek v uradnem komunikeju:
»Programski direktor nam je razkril del programa, njegovo delo pa smo v svetu podprli. O glavnini programa bomo razpravljali na junijski seji.« 

Sledi zadovoljno predenje nad razkritjem »dela programa« in malodane pričakovano normalen sklep, ker so takšne tudi okoliščine v EPK... Sicer pa spomnimo na Vajglovo obžalovanje po odstopu Pandurja; slednji je takrat namignil, da je svet opravil svoje delo, kar pomeni, da bi ga pravzaprav lahko razpustili:
Odstop Tomaža Pandurja obžaluje tudi Ivo Vajgl, ki bo do izvolitve novega predsednika vodil programski svet EPK. Po njegovem mnenju se pri kritikah na Pandurjev račun kaže tipična slovenska mentaliteta, ki vsakogar, ki izstopa iz povprečja, nemudoma onemogoči, je pojasnil za Delo. Pandur je bil po Vajglovih besedah največji potencial projekta EPK, saj je poskušal programe dvigniti na visoko raven, a je vedno znova naletel na zid nasprotovanja tistih, ki so vztrajali pri povprečnosti in množični kulturi, precej pa je tudi zavisti, da bo projekt EPK izpeljan v Mariboru, in ne v kakšnem drugem slovenskem mestu.

petek, 20. maj 2011

Kontrola mariborskega Divjega zahoda, ki je reanimacija duha mesta

Je Vladimir Rukavina upravičeno užaljen, ker se menda vodstvo zavoda EPK obnaša, kot da prihaja v Maribor kontrolirat Divji zahod, poskušajo omenjeni »reanimirati mariborsko kulturo« ali, kot sledi obrambna reakcija, »reanimirati duha mesta«? Uf, težka konceptualna distinkcija. Iz zapisa v Večeru:
Da komunikacija ni takšna, kot bi morala biti, je opozoril direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina, predvsem med tistimi, ki so že mnogo let na mariborski kulturni sceni, in tistimi, ki so vanjo šele prišli. "Nekateri člani zavoda se obnašajo, kot da se zadnjih dvajset let v Mariboru ni dogajalo nič, kot da hodijo kontrolirat Divji zahod," je izpostavil Rukavina.  Še več, večina projektov naj bi se delala na novo, čeprav so pred njimi že obstajale podobne vsebine. Obregnil se je še ob velikokrat izpostavljeno reanimacijo mariborske kulture; zanj je to neposrečen izraz, kajti reanimiraš nekoga, ki je klinično mrtev.
         Čander je očitke vse po vrsti zavrnil, češ da ves čas govori o reanimaciji duha mesta in da v projekt želi vključiti čim več institucij, nekatere celo prvič. K temu je pritegnila tudi direktorica Pokrajinskega muzeja Mirjana Koren, saj so bili z novim vodstvom zavoda, potem ko nekaj časa niso sodelovali, ponovno povabljeni k posameznim projektom znotraj EPK. "Ni smisel EPK, da bi denar razdelili v enakih razmerjih kot doslej, zato nekateri, ki so doslej imeli prioriteto, pač izgubljajo pozornost," je še dodal Čander in poudaril, da "stvari, ki so bile včeraj, jutri ne bodo več", kajti v nekaterih segmentih, tudi če so ti bili dobri, je treba s časom naprej.

Univerza v Mariboru vidi v EPK skrajno možnost, da ustanovi umetniško akademijo?

S tem, da Univerza v Mariboru ni znala ustanoviti svoje nove članice, umetniške akademije, je seveda vse narobe in naloga, vredna vedno novega novinarskega raziskovalnega dela. S tem, da pa Univerza v Mariboru vidi v EPK skrajno možnost, da takšno članico ustanovi, pa je narobe še več od tega. Je res treba razložiti, zakaj? Iz  včerajšnjega Večera:
Potem ko sta Križman in dr. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, pozdravila vse večjo vključenost univerze (mimogrede, ta bo prihodnje leto praznovala, kajti minilo bo 20 let od njene svečane razglasitve) v posamezne projekte EPK, je Uroš Lobnik s Fakultete za arhitekturo pozval, da je skrajni čas, da v prihajajočem letu konkretno vzpostavijo temelje za tako želeno umetniško akademijo, med drugim pa še opozoril, da "zadeve, kar se tiče prostora v Mariboru, preveč stojijo in tudi zato kulturna dogajanja ne bodo tako vidna".

sreda, 18. maj 2011

Kulturniki z očitki nad vodstvo zavoda EPK

Spor Rukavina vs. Vodstvo se nadaljuje, izpostavimo še vsaj možnost izgube državnih sredstev za osrednjo knjižnico, ker gradbeno mnenje po mnenju direktorice Mariborske knjižnice Dragice Turjak zamuja. Zapis MMC RTV SLO:
Rukavina o EPK-ju: Nekateri se obnašajo, kot da se v Mariboru pred njimi ni dogajalo nič
Sestanek zavoda Maribor 2012 in mariborskih kulturnikov
18. maj 2011 ob 18:18
Maribor, Slovenj Gradec - MMC RTV SLO/STA
Udeleženci današnjega sestanka občinskega odbora za kulturo, vodstva zavoda Maribor 2012 ter direktorjev kulturnih ustanov in kulturnih ustvarjalcev v mestu so srečanje označili za dobrodošlo, saj si v pripravah na projekt evropske prestolnice kulture (EPK) želijo več dialoga z omenjenim zavodom.
Na prvem sestanku na mariborski občini je direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina izpostavil problem komunikacije med uveljavljenimi akterji na mariborski kulturni sceni in zavodom Maribor 2012. "Nekateri člani zavoda se obnašajo tako, kot da se v Mariboru pred njihovim prihodom ni dogajalo prav nič," je povedal in dodal, da se večina projektov EPK-ja dela popolnoma na novo, tudi če so prej že obstajale podobne vsebine.
Te očitke o podvajanju vsebin je programski direktor EPK-ja Mitja Čander odločno zavrnil in poudaril, da poskušajo v projekt vključiti čim več različnih institucij v mestu. Po njegovem mnenju zato morda tisti projekti, ki so imeli do zdaj v mestu prioritetno obravnavo, izgubljajo pozornost: "Lahko bi denar razdelili med mariborske kulturne ustvarjalce v enakih razmerjih kot doslej, a to ni smisel EPK-ja."

Mariborska kultura korupcije

Članek novinarja Herwiga Höllerja v graškem tedniku Falter o mariborski kulturi korupcije – za zadnje dvomljiveže, ki še vedno trdijo, da sta to povsem ločeni zgodbi. Zanimiva je karakterizacija fizičnega spora med Živadinovim in Čandrom, ki jo je Oto Luthar v spodnjem članku označil za perfomens: »Jeder, der Živadinov kennt, weiß, dass das Teil seiner Performance ist.«
Nadaljujmo nenavadno misel: kaj pa če je tudi kultura korupcije, ki se jo gredo, en velik perfomens? Seveda lahko takšno misel vzamete resno le, če ste satirik. Prav to je storil Sašo Hribar v svoji humoristični seriji Radia Ga-Ga: Kangler je zgolj vadil za svoj novi film. Izvajalci performensov v obliki fizičnih napadov ali koruptivnih dejanj s takšnim opravičilom na sodišču k sreči nimajo nobenih šans…Resno vprašanje je prav nasprotno: kaj pa je če razvijajoča se kultura korupcije res nekaj, kar se nam dogaja vsem na očeh? In potrebujemo EPK natankoma zato, da bi isto kulturo vsaj zakamuflirano razumeli kot kulturo?
Die Kultur der Korruption
Die Korruptionsaffäre von Maribor zeigt, dass in der Kulturhauptstadt Europas 2012 vieles im Argen liegt
Maribor ist nicht die Korruptionshauptstadt Europas und wird es wahrscheinlich nie sein“, sagte ein gewisser Janez Ujcic vergangene Woche in einer Pressekonferenz. Der Lokalpolitiker Ujcic, ein Mitglied der Marburger Stadtregierung, war zu einem verzweifelten Versuch zur Ehrenrettung seiner Stadt angetreten. Die aktuelle Kampagne in den Medien, so klagte er, hätte doch nichts mehr mit Anstand zu tun. Hier werde eine mediale Jagd auf den Bürgermeister Franc Kangler organisiert, die diesen ausschließlich in einem negativen Licht zeige.

Seit zwei Wochen und einem großangelegten Polizeieinsatz beschäftigt sich Maribor mit einer Korruptionsaffäre – Bürgermeister Kangler, Beamten und Bauunternehmern werden Dutzende Verfehlungen vorgeworfen. Die Debatte und eine extensive Berichterstattung in slowenischen Medien – in Österreich ist, bezeichnend für die Rezeption Sloweniens, dazu bislang kein Artikel erschienen – kommen zur Unzeit: 2012 ist die Stadt, gemeinsam mit fünf Kleinstädten im Nordosten Sloweniens, Kulturhauptstadt Europas – Evropska prestolnica kulture (EPK). Das Großprojekt war zuletzt nicht mit positiven Schlagzeilen verwöhnt worden – zuletzt war man vor allem mit internen Konflikten aufgefallen und mit Kulturbauten, die nun 2012 doch nicht mehr realisiert werden.

Aber wird die Korruptionsaffäre Auswirkungen auf das Kulturhauptstadtjahr haben? Das slowenische Kulturministerium beschwichtigt: „Kein Ereignis kann Vorbereitung und Ausführung des Projekts beeinflussen.“ Probleme könnte es jedoch im Protokollarischen geben. Der Grazer Bürgermeister Siegfried Nagl (ÖVP) war wiederholt mit seinem Amtskollegen aufgetreten. Angesichts einer mehr als schiefen Optik in Maribor stellt sich die Frage, ob er das in Zukunft weiterhin so bereitwillig tun wird.

Doch zurück zum Polizeieinsatz: 116 Beamte hatten am 4. Mai in und um Maribor 25 Hausdurchsuchungen durchgeführt, Dokumente an zwanzig Orten beschlagnahmt und neun Personen, darunter auch den Bürgermeister und seine Amtsleiterin, vorübergehend in Gewahrsam genommen. Über einen Beamten, der für Baubewilligungen verantwortlich ist, wurde die Untersuchungshaft verhängt, der Bürgermeister selbst kam nach 16 Stunden wieder frei. Der hemdsärmelige Rechtspopulist Kangler von der ländlich-konservativen Partei SLS, ein ehemaliger Polizist aus dem Dorf Duplek, Spitzname: „Sheriff von Duplek“, war 2006 überraschend zum Bürgermeister gewählt worden. 2010 war er mit absoluter Mehrheit im Amt bestätigt worden. Doch nun werden ihm Amtsmissbrauch und Bestechlichkeit in mehr als 15 Fällen vorgeworfen. Er selbst bestreitet alles und spricht von einem „politischen Konstrukt der Linken“. An einen Rücktritt denkt Kangler nicht. Führende Intellektuelle Maribors rund um den Philosophen Boris Vezjak hatten dies in einem offenen Brief gefordert – auch in Hinblick auf die Kulturhauptstadt.

Seit einem Auftritt in einer Polittalkshow am Tag nach der Polizeiaktion hat sich Kangler weitgehend aus der Öffentlichkeit zurückgezogen und steht für kritische Nachfragen nicht mehr zur Verfügung. Auch ein bereits schriftlich zugesagtes Interview mit dem Falter wurde kurzfristig wieder abgesagt. Für den Bürgermeister und seine zahlreichen Co-Verdächtigen gilt bis zu einer etwaigen rechtskräftigen Verurteilung die Unschuldsvermutung. Ein Prozess wird auf sich warten lassen, auch die Mühlen der slowenischen Justiz mahlen langsam: Beobachter sprechen von ein bis zwei Jahren.
Ganz neu sind die Vorwürfe freilich nicht. Auch der Falter hatte bereits 2009 (Falter 14/2009) über fragwürdige Immobiliendeals berichtet, von denen Kangler'sche Amigos profitierten – und das zum Schaden der Stadtgemeinde. Doch das wahre Ausmaß offensichtlich begründeter Verdachtsmomente wurde erst dieser Tage offenbar. Denn die Anordnung des Bezirksgerichts Maribor, auf deren Basis die Polizei am 4. Mai zur Tat schritt, hat es in sich: Auf 23 Seiten skizziert das an Medien geleakte Gerichtsdokument ein Sittenbild der Stadt, in der Korruption und Freunderlwirtschaft völlig normal zu sein scheinen. Nahezu jedes größere Projekt der Ära Kangler steht nach Ansicht der Ermittler unter Verdacht.

Kdaj, kje, kaj – tudi podžupan žálibóg ne ve nič

Že petič ali šestič na tej strani se sprašujemo, ali obstaja vsaj neki minimalni konceptualni konsenz v mestu, kaj se bo gradilo, kje se bo gradilo in kako točno se bodo objekti imenovali, če že njihovo funkcionalnost menjujejo iz dneva v dan. Že petič ali šestič ugotavljamo, da tega ne ve nihče. Zlata kanglica je podcenjevala problem in fond za nagrade je premajhen, kajti pravi odgovori so vedno bolj enigmatični. Lep primer je izmikajoča se entiteta po imenu Maks. Ta je zdaj nenadoma prostor UGM-a. Toda če je prostor UGM-a, ni več centralni kulturni prostor. Ni več Maks. Če UGM ni več Maks, kje je Maks ali kje bo nastal? Omenjali smo, da bo ta prostor, kot precej naravnost razlaga programski direktor, po novem Boris Kidrič Maks. Zdaj smo spet v dvomih. Današnji zapis v Večeru vznemirja iz več razlogov. Podžupan, sicer specialist arhitekt, ne ve, kdaj bo zgrajen bi-bil-Maks, ki to itak ni. Ne ve pa niti, kje bo tisto, kar bi moralo biti posvečeni prostor uprizoritvenih umetnosti:

Brez komentarja
Tomaž Kancler včeraj ni komentiral dogajanje okoli gradnje nove Umetnostne galerije in večnamenske dvorane, ki jo poznamo bolj po imenu Maks, na območju bivše MTT Tabor, češ da je za odgovore pristojno podjetje ZIM, ki gradi ta objekt, prav tako pa ni, kot pravi, pristojen, da odgovarja, kje bo zavod EPK imel prostor za izvajanje uprizoritvenih umetnosti. Po zadnjih informacijah naj bi bila obnova bivšega industrijskega kompleksa TVT Boris Kidrič izredno zahtevna.
Podžupana velja podučiti. Spomnimo, da je Kangler 31. decembra 2010 podpisal pogodbo za najem Maksa. V skladu s pogodbo bo občina podjetju ZIM, ki mora do junija 2012 zgraditi ta objekt, 20 let plačevala letno najemnino dveh milijonov evrov. Ta najemna pogodba je sicer nična, ker jo je občina sklenila protipravno, saj iz mnenj ministrstva za finance in računskega sodišča izhaja, da bi morala občina izpeljati javno naročilo za najem Maksa. S tem se ukvarja tudi protikorupcijska komisija.  Drugače rečeno, občina gradi Maks alias UGM protipravno, a se za to nihče ne zmeni. To pa tudi pomeni, da podžupan Kancler ne pozna določil iz pogodbe – župan Kangler je v njej postavil časovne pogoje izgradnje in tudi jasno povedal:
Pogodbene obveznosti so jasne (ZIM mora objekt dokončati do konca junija 2012, op. p.), a prepričan sem, da bomo že 15. maja naslednje leto, ko pride dalajlama, objekt otvorili in tam se bodo odvrteli glavni dogodki, tudi srečanje nobelovcev," napoveduje župan.
Še huje, Kancler sploh ne ve, kje bodo prostori za izvajanje uprizoritvenih umetnosti. Bo to UGM alias Maks ali Boris Kidrič Maks? Fantje, prekomplicirano. Če ne veste, kako naj vemo mi? Zakaj naj si s tem sploh belimo glavo? Le zato, seve, ker gre za naš denar. Ne veste, kaj počnete z našim denarjem? Odstopite, prosim.