četrtek, 31. marec 2011

Župan bo vendarle gradil, Pandurjev hram do 15. maja 2012

Mariborčani obožujejo župana, ker prinaša brnenje strojev kot pomlad ptice. Kako, zakaj, čemu, kako dolgo, za koliko, kdo bo plačal – postranska vprašanja. 15. maj je rok – obisk dalajlame je mera stvari, pravi Franc Kangler, ki jo je v naslednji minuti (ali pred njo) direktor podjetja ZIM takoj zanikal in povedal, da je to junij. Ampak kaj bi to, zadovoljni obrazi na tem videu online Večera povedo vse.

sreda, 30. marec 2011

Mimo javnega naročila in pod sumljivimi okoliščinami, a Pandurjev teater menda bo

Pandurjev teater bodo očitno le začeli graditi, čeprav smo doslej v to večkrat podvomili in pred tem svarili. V totalno sumljivih okoliščinah, po konspirativnih scenarijih in kolobocijah, kjer bo naročniku ZIM-u njegova lastnica v višini 77 odstotkov, torej občina, vsaj 20 let plačevala najemnino, in to v višini 2 milijona evrov na leto. No, plačevali bomo mi, davkoplačevalci. Članek v današnjem Dnevniku (30. 3. 2011):
Razvpiti Maks bo jutri doživel svojo gradbeno uverturo
Najemna pogodba za Mariborsko kulturno središče je zakonita samo v primeru, da jo je občina opredelila kot in-house naročilo
Slovenija - sreda, 30.03.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter
 Maribor - Razvpito Mariborsko kulturno središče Maks, ki si ga je zamislil režiser Tomaž Pandur, mariborski davkoplačevalci pa bodo samo za najem objekta morali plačati 40 milijonov evrov, bo jutri doživel svojo gradbeno uverturo.

Kulturna ministrica za urgentni sestanek, ali kdo bo prvi odšel iz Vetrinjskega dvora

Še današnji (30. 3. 2011) Večerov komentar Petre Zemljič o zgrnjenih sencah dvoma in dilemi, kdo bo odšel prvi – primerjava s prejšnjim, tudi današnjim, pokaže nekaj zanimivih razlik.
Večer, sreda, 30.3.2011, stran 5, V ŽARIŠČU, avtor: PETRA ZEMLJIČ
ODMEV
Zaupanja ni več
Nad zavodom Evropska prestolnice kulture Maribor 2012, natančneje nad njegovim dosedanjim poslovanjem, so se zgrnile sence dvoma. Ne glede na dejstva, prepričevanja, dokazovanja, da je vse v redu in po zakonu, da so krivi drugi - mariborska občina denimo, ker ni prej ustanovila zavoda in postavila generalnega direktorja, programci, ker so pripeljali več ljudi, kot so nekateri mislili, da jih bodo -, je jasno, da kulturniki pod takimi pogoji ne bodo delali. Tisti v zavodu, še manj pa tisti izven njega. Denarja v tem projektu, ki ni zgolj mariborski, ampak v rokah še petih občin - pravzaprav je nacionalni in se bo kot tak dokazoval še preko meja - je veliko, zato je zahteva po transparentnosti toliko bolj nujna in legitimna.
         Zdi se, da je le vprašanje časa, kdo bo iz Vetrinjskega dvora prej odšel - ali programska ekipa z Mitjem Čandrom na čelu, ki nima denarja za vsakodnevno delo, mnogi pa niti za povračilo potnih stroškov ali najemnino, ali poslovna direktorica Helena Hvalec, ki pravi, da je opozarjala na nelikvidnost zavoda, a ostreje ob tem ni nastopala, medtem pa podpisala vsaj eno pogodbo v sumljivih, zagotovo pa nerazjasnjenih okoliščinah. O teh bi moral govoriti svet zavoda kot vrhovni organ EPK že zaradi enega dejstva - v igri ni samo veliko denarja, bolj bistveno je, da gre za javni denar. A na presenečenje mnogih se to ni zgodilo. In če se javni denar med drugim pretaka v marketinške storitve, kar je pri kulturnih institucijah redkost, bi morala biti mera pazljivosti in nadzora jasna, brez posebnih interpretacij, marketinška strategija pa pripravljena tako, da bi zavod ob koncu leta dobil več, kot bi zanjo plačali.
         Bolj pa tačas nadzorni organ skrbi, kdo so tisti, ki delajo program, predvsem pa, da jih je preveč, kajti za vse ni in ne bo denarja, pa čeprav so začeli z delom pred nekaj meseci in ne pred tremi leti, kot bi bilo mogoče za vse pravičneje. Je bolj koristna programska ekipa, ki napoveduje ambiciozen program, za to pa zahteva plačilo, ali politična sla, ki se pooseblja v organih in na položajih?
         Zaupanja med ekipami ni več, to je sedaj jasno. Svet zavoda iz muhe ni hotel delati slona, je pa vse verjetnejša bodoča generalna direktorica Suzana Žilič Fišer jasno povedala, da bo pregledala stvari za nazaj in delovala zakonito, moralno, etično. Je v njenem odgovoru že mogoče iskati plat resnice in pot rešitve? Odločilne bodo seveda njene nadaljnje poteze, ne samo besede.
         Sicer pa, a ni dovolj povedno tudi to, da je včeraj kulturna ministrica sklicala urgentni sestanek nekaterih akterjev EPK?

V EPK gre za brezsramno prevzemanje vseh vzvodov oblasti in grabljenje denarja zase

Po novem so kritično novinarsko stališče končno dosegli tudi v Večeru, a si, zanimivo, bolj neposredno raje dajejo duška v 7DNI kot v njem. Zadnjič smo poročali o neusmiljeni kritiki Melite Forstnerič, danes jo, še večjo, zaznavamo pri Petri Vidali. Takole, iz današnjega (30. 3. 2011) izvoda:
7DNI, sreda, 30.3.2011, stran 1, 7DNI, avtor: Petra Vidali
Dvojec
Plenjenje

Pri evropski prestolnici kulture ne gre za običajen boj interesov, ampak za brezkompromisno, brezsramno prevzemanje vseh vzvodov oblasti
Res sem se trudila za ta zapis najti kulturniško temo, ki ne bi bila Evropska prestolnica kulture (EPK) Maribor 2012. O njej pišemo že tri leta, v zadnjih mesecih je intenzivnost sploh zrasla do plafona. Saj to bi bilo razumljivo, do eksplozije kulture je samo še devet mesecev. Kar ni razumljivo in razumno, pa je, da se moramo v času, ko bi morali predstavljati podroben program celoletnega dogajanja, mediji prehitevati z odkrivanjem, milo rečeno, nepravilnosti. Član programskega sveta Simon Kardum, ki je pretekli petek protestno izstopil iz sveta, je dal "nepravilnostim" naslednje ime: "lokalpatriotsko plenjenje proračunskega denarja in zadovoljevanje sebičnih interesov".
         Ob vsem, kar se dogaja, se je preprosto neprofesionalno in eskapistično ukvarjati z drugimi temami. V Mariboru je vse, kar se dogaja na področju kulture in umetnosti, povezano s prestolnico, tudi če je to dogajanje, ki ni bilo sprejeto v njen program. Ne le zaradi potencialne upravičenosti pritožb zavrnjenih, ampak predvsem zaradi dejstva, da bo prestolnični proračun bolj ali manj edini preostali mariborski kulturni proračun. Tisti, ki niso prišli v program, ostajajo dežurno tudi brez občinskih proračunskih kulturnih sredstev, tradicionalne prejemnike občinskega denarja pa kanalizirajo v prestolnični proračun. In očitno je, da se bomo z EPK ukvarjali tudi po 31. decembru 2012, ne le zato, ker bodo po najboljšem, najhitrejšem možnem scenariju nekatere institucije zgrajene šele takrat, ampak zato, ker nas bo zaradi izsiljenih investicij z dolgoročnim odplačilom pa tudi na kratki rok nabasanih žepov še dolgo bolela glava.
         Nepravilnosti je toliko, da je čudež, da sistem (ki sploh še ni v celoti vzpostavljen) ne razpade, pred eksplozijo kulture doživljamo eksplozijo interesov. Pa to ni običajen boj, ampak brezkompromisno, brezsramno prevzemanje vseh vzvodov oblasti. Vsak, ki pride zraven, postavi svoje prioritete in nagrabi denar zanje. Tisti, ki so že bili pri koritu, vzeli svoje, ne da bi bili naredili, za kar so bili plačani, so si izmislili kompleksne argumente za svoje nedelo, recimo, da ni dobro imeti programa prehitro, ker se potem vzpostavi boj med "programci". Nismo nasedli, ampak vseeno smo se nekaj časa še tolažili, da se je zapletalo tudi pri drugih prestolnicah pa da so se vodstva tudi drugje postavljala in zamenjevala še tik pred zdajci. So se, ampak po dostopnih informacijah - in mediji povsod bdijo nad svojimi prestolnicami - smo že pred začetkom prestolnice absolutni rekorderji tako po nedokončani, vedno znova spreminjajoči se strukturi prestolnice kot po nekontroliranih in tudi nekaznovanih finančnih malverzacijah.

Maks je ime trgovine

Toliko besed o EPK, toliko besed o tektonskih spremembah v naših glavah in špricanju kulture, zdaj pa hladen tuš in mizeren izplen. V obliki nevednost in neznanja Mariborčank in Mariborčanov. Tale Večerova anketa pove vse. Za pokušino:

Marjeta Jeler, upokojena sociologinja iz Maribora: "Kaj pomeni kratica EPK, resnično ne bi vedela, Maks pa je ime trgovine. A evropska prestolnica kulture? Nekaj sem slišala o tem, verjetno bo prišlo veliko gledaliških igralcev, pevcev, organizirali bodo kakšne koncerte in prireditve.

torek, 29. marec 2011

Nimajo niti za znamke, hude likvidnostne težave, a o financah ne bi razpravljali...

Četrtkova seja sveta zavoda, o kateri smo obširno pisali na podlagi medijskih zapisov, zdaj močno buri duhove. Ne le, da nadzorni organ Zavoda EPK ni govoril o aferi Zadrga, poraja se vprašanje, ali o tem ni presojal premišljeno in ali je sploh terjal odgovornost poslovne direktorice. Očitek o tem zdaj na svet zavoda naslavljajo že v samemu vodstvu EPK, kajti programski direktor Mitja Čander tako rekoč svetnikom deli ukore. Današnji Večerov članek, ki povzema nekatera dogajanja zadnjih dni:
Večer, torek, 29.3.2011, stran 14, KULTURA, avtor: PETRA ZEMLJIČ
Netransparentnost in pretakanje
Zakaj vrhovni organ Evropske prestolnice kulture, to je svet zavoda, ni razpravljal o perečih problemih, predvsem likvidnostnem stanju največjega kulturnega projekta v državi?
"Presenečen sem. Zavod EPK je v hudih likvidnostnih težavah, svetniki pa so se izognili celostni razpravi o tem," je za Večer dejal programski direktor Evropske prestolnice kulture (EPK) Mitja Čander. Minuli četrtek namreč svet zavoda EPK na presenečenje mnogih ni spregovoril o poslu, ki ga je brez javnega razpisa sklenila poslovna direktorica Helena Hvalec s podjetjem Zadrga. A zaradi nejasnosti se svet zavoda v prihodnje tej debati ne bo mogel izogniti; nenazadnje je med drugim tudi zaradi tega že odstopil član programskega sveta Simon Kardum, za razčiščenje in transparentnost pa se je zavzela v. d. generalnega direktorja Suzana Žilič Fišer, javnost pa, ker gre za javna sredstva, ki jih žal ne morejo obvladovati le nekateri, odgovore mora imeti.
         "Po eni strani razumem svetnike, da jih zanima program.Odprli so številna vprašanja, predvsem Milan Petek, ki je bil imenovan v svet zavoda ravno na ta dan zjutraj. Vse razumem, ker sem zmeraj pripravljen odgovarjati na vsako vprašanje. A me je presenetilo, da so se izognili debati ne samo o indicih pogodbe, ki vznemirjajo javnost, ampak tudi o finančni in institucionalni strukturi zavoda. Nahajamo se v hudih likvidnostnih težavah, saj smo premalo opremljeni z osnovnimi sredstvi za delo. Razmišljanja o tem, kaj je bilo narejeno na področju trženja in kaj v prihodnosti bo, pa bi morala svetnike zaskrbeti, a kaj več v peturni razpravi o tem ni bilo slišati," je bil jasen Mitja Čander, ki zagovarja odlične ideje in ekipo, ki naj bi do 15. septembra ustvarila ambiciozen program. "V takih razmerah si kvalitetnega dela žal ne predstavljam, zato pričakujem, da bo svet kot vrhovni organ zavoda prevzel odgovornost, pa tudi ustanoviteljica, mariborska občina, in vsi partnerji v projektu, od občin do države, ki prispeva glavnino javnih sredstev v projekt."


Zaradi jezikovnih pregrad in težav v komuniciranju stoji projekt nove UGM

Sicer ne štejemo za izrecno krivdo zavoda EPK, toda zgodba z madžarskima arhitektoma, ki bi morala projektirati novo stavbo UGM, je prešla vse meje dobri poslovnih navad. Članek na MMC RTVSLO na dan 25. marec 2011:
Maribor: Zapleti z arhitekti umetnostne galerije se nadaljujejo
Madžarska arhitekta, ki sta bila lani izbrana za projektanta nove stavbe Umetnostne galerije Maribor, še nista našla skupnega jezika z mariborskimi občinskimi funkcionarji.
Mariborski župan Franc Kangler in podžupan Tomaž Kancler sta se ob navzočnosti madžarskega veleposlanika srečala z arhitektoma Tamasom Levaijem in Agnes Joszai, ki sta bila lani na mednarodnem arhitekturnem natečaju izbrana za projektanta nove stavbe Umetnostne galerije Maribor (UGM). Kot je po srečanju povedal Kancler, rešitve še niso našli.
"Očitno je, da med nami obstajajo težave v komuniciranju, a ne le zaradi jezikovnih pregrad, pač pa v razumevanju nekaterih zakonov in postopkov, ki v naši državi veljajo. Teh izkušenj pa mlajši kolegi arhitekti nimajo in jih nočejo razumeti," je dejal Kancler, sicer tudi sam arhitekt.
Kancler: "Gre za velik in odgovoren projekt"
Kot je še povedal, tokrat pravzaprav ni bilo pogajanj, le nekakšen poskus mediacije, ki pa za zdaj ni dal rezultatov. Tako so se zgolj dogovorili, da jim vročijo nov poziv k že tretjim pogajanjem, na katerih upa, da bodo prišli do rešitve, se pravi, da bodo določili roke, ceno njihovih storitev in kaj spada v okvir njihovih nalog.
Pogajanja naj bi se po Kanclerjevih besedah nad aljevala že v ponedeljek, a so se težave pojavile tudi pri tem, da niso želeli sprejeti vročilnice za njihov osnutek pogodbe, na osnovi katere se sploh lahko pogajajo.
"Oni ne razumejo, da morajo oddati bančno garancijo. Če tega ne razumejo, potem ne razumejo še česa drugega, dejstvo pa je, da gre pri vsem skupaj za velik in odgovoren projekt, sofinanciran tudi s sredstvi države, ki pa jih lahko na ta način tudi izgubimo," je še dejal Kancler.
Rok za oddajo dokumentacije do konca maja
Levai in Joszaijeva sta bila za projektanta nove stavbe galerije izbrana aprila lani. Poslopje, ki bo zgrajeno poleg glavne tržnice na Lentu, sta si zamislila z razstavnimi prostori znotraj bele organske lupine, postavljene na prosojen galerijski parter s prostori za otroke, knjižnico, barom in restavracijo.
Zapletati se je začelo, ko madžarska ekipa ni izpolnila svojih obveznosti, povezanih s pripravo projektne dokumentacije, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zataknilo se je tudi pri plačilu, saj projektanti niso pravočasno oddali faktur za izdelane idejne zasnove.
Nova umetnostna galerija bi morala biti po prvih načrtih zgrajena do leta 2012, ko bo Maribor prevzel naziv EPK. Celotna investicija je ocenjena na nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Vlada je januarja v ta namen obljubila deset milijonov evrov kohezijskih sredstev v prihodnjih treh letih. A pogoja za pridobitev tega denarja sta "primerljiva finančna participacija" mariborske občine ter zagotovitev vse potrebne projektne in gradbene dokumentacije do konca letošnjega maja.

Žiličeva za revizijo poslovanja

Današnji Večer vendarle končno tudi o Zadrgi, najemu storitev mimo razpisa in kršitvah zakona pri tem. Bere se takole:
Večer, torek, 29.3.2011, stran 1, PRVA CELJSKO, KOROŠKA, avtor: JASMINA CEHNAR, PETRA ZEMLJIČ
EPK: Žilič Fišerjeva napoveduje revizijo poslovanja

Javnost je prejšnji teden razburkalo razkritje Žurnala24, da je javni zavod Maribor 2012 marketinške storitve mimo javnega razpisa zaupal komunikacijski agenciji Zadrga, poleg tega pa je najel še pet zunanjih svetovalcev, med njimi so trije povezani z Zadrgo. Skoraj vsa podjetja, ki sodelujejo z zavodom, so v lasti znanega mariborskega podjetnika Dejana Vlaisavljevića. Zato se je pojavil sum, da je poslovna direktorica zavoda Helena Hvalec, da bi se izognila javnemu naročanju, naročilo razdrobila na manjše vrednosti, kar je ena temeljnih kršitev področnega zakona.
         Kot so nam pojasnili v javnem zavodu Maribor 2012, je v minulem letu Zadrga zanje opravila storitve v vrednosti 17.368 evrov bruto, še 12.500 evrov pa je tedaj šlo za skupino zunanjih svetovalcev oziroma ekspertno skupino za naloge strateškega marketinga in komuniciranja. Skupaj torej okoli 29.800 evrov. V ekspertno skupino so bila vključena podjetja Zadrga, Skupina SEM in Agencija SEM. Ob tem je zanimivo, da so vsa našteta podjetja v lastništvu ali solastništvu Dejana Vlaisavljevića registrirana na istem naslovu, Ljubljanska ulica 9. Letos je Zadrga za zavod opravila projekte v vrednosti slabih sedem tisočakov, ekspertna skupina, za katero je oziroma bo zavod do konca aprila nakazal skupno 51.200 evrov, pa šteje pet posameznikov - ponovno iz Agencije SEM, Skupine SEM, še enega Vlaisavljevićevega podjetja Dija Mediji, AB Medio Andrej Bauman, s.p., ter SMC svetovanje in prodaja Tin Diminić, s.p.
         V.d. generalne direktorice zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer ob vsem tem pravi, da ravnanja Hvalčeve ne more komentirati, saj v času domnevno sporne sklenitve pogodb še ni bila na položaju, in da ni kompetentna za poslovni del delovanja zavoda. "Upam, da ni bilo dogovorov z določenimi izvajalci," je pristavila in napovedala revizijo poslovanja zavoda.

nedelja, 27. marec 2011

Bodo v EPK brneli beemveji?

Kulturniški EPK okus za avtomobile? Kakšna je prava kulturna mera za emisije CO2? Počakajmo, pa bomo videli. Iz Slovenskih novic (28. 3. 2011):
MARIBOR - Potem ko je v vodo padel vladni posel s sto beemveji, se po naših informacijah zdaj za tovrstne sponzorske avtomobile potegujejo v javnem zavodu Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. Kot smo izvedeli od virov blizu temu, naj bi bilo za zdaj v igri pet jeklenih konjičkov te znamke. Namenjeni naj bi bili vodilnim v zavodu. Informacije v zavodu Maribor 2012 niso zanikali.
Aljaž Mejal, ki v zavodu skrbi za odnose z javnostmi, nam je na vprašanje, ali drži, da se poigravajo z idejo, da bi za upravo in sodelavce javnega zavoda Maribor 2012 pridobili sponzorska vozila znamke BMW, odgovoril: »Pri projektu Evropske prestolnice kulture želijo sodelovati številna podjetja, ki želijo biti prepoznavna znotraj EPK. Zato želijo na različne načine sponzorirati in oglaševati svoje produkte. Med njimi so tudi ponudniki iz avtomobilske industrije. Na neformalni ravni se zavod sicer pogovarja z več ponudniki o morebitnem sodelovanju, saj bo zaradi številnih službenih poti (koordinacija partnerskih mest, obiski iz tujine, aktivnosti ekip znotraj programskih sklopov ...) potreboval službena vozila.«
Na vprašanje, za koliko teh gre, ni odgovoril. Prav tako ne na prošnjo za poimenski seznam tistih funkcionarjev in uslužbencev EPK, ki bodo vozila lahko uporabljali, niti na vprašanje pod kakšnimi pogoji jih bodo lahko uporabljali. Sporočil je le, da »odločitev o tem, ali bo zavod sploh imel sponzorska vozila, še ni bila sprejeta. Nobeno poslovno sodelovanje še ni bilo sklenjeno.«
So pa, tako trdijo viri blizu EPK, naša vprašanja o avtomobilih in porabi denarja, ki smo jih poslali v četrtek tik pred sejo sveta zavoda, močno razburkala že tako pregreto ozračje v zavodu. Posledica je najbrž tudi anonimka, ki jo objavljamo v okvirčku in ki smo jo prejeli na večer po seji sveta, veliko preden se jim je v zavodu uspelo uskladiti, kakšna uradna pojasnila nam bodo posredovali.

sobota, 26. marec 2011

Dobrila: »Bil sem protipravno izločen«

Še iz današnjega Dnevnika (26. 3. 2011) – Peter Tomaž Dobrila je četrkovo potrjevanje Suzane Žilič Fišer kot protipravno izločitev iz postopka. »Lokalni« Večer in drugi mediji o tem (zaenkrat) ne poročajo:
Peter Tomaž Dobrila: Imenovanje generalne direktorice EPK poteka v nasprotju s predpisi
Po svetu zavoda, ki je o tem sklepal v četrtek, je včeraj tudi programski svet zavoda Maribor 2012 podal pozitivno mnenje k imenovanju Suzane Žilič Fišer na položaj generalne direktorice tega zavoda. Programski svetniki se enako kot člani sveta zavoda niso izjasnili o preostalih dveh kandidatih, Petru Tomažu Dobrili in Vesni Lavrač, ki nista šla skozi sito občinske komisije za volitve in imenovanja. Dobrila je prepričan, da ga je komisija protipravno izločila iz postopka. Po njegovih besedah ga je Kviaz vabila na preliminarni razgovor, vendar se sestanka Dobrila zaradi službene odsotnosti ni mogel udeležiti in je zato zaprosil za nov termin. "Ki pa ga nikoli nisem prejel. Da pogovora z mano ne bo, so me obvestili šele včeraj," je ogorčen Dobrila, ki je opozoril na neskladnost postopka z ustanovnim aktom zavoda. "Lahko se samo retorično vprašam, zakaj in čemu na mariborski občini nočejo, da o vseh kandidatih, torej tudi o meni, odločata oba sveta zavoda, šele nato pa gre končno odločanje ustanovitelju," je dejal Dobrila.

Kardum odstopil zaradi igric in lokalpatriotskega plenjenja proračunskega denarja

Član programskega sveta Simon Kardum je včeraj nepreklicno odstopil iz programskega sveta EPK. Še iz današnjega Dnevnika (26. 3. 2011), medtem ko lokalni Večer in drugi mediji o tem zaenkrat ne poročajo:
Simon Kardum: EPK je lokalpatriotsko plenjenje proračunskega denarja
Simon Kardum, sicer direktor ljubljanskega Centra urbane kulture Kino Šiška, je včeraj podal svoj nepreklicni odstop s položaja člana programskega sveta zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. "Odstopam zato, ker z doslejšnjimi pripravami, postopki imenovanj ter koordinacijo vsebin in financ za ta največji kulturni projekt nisem niti malo zadovoljen. Nasprotno, čeravno se je pred nekaj meseci zazdelo, da bo nova razširjena ekipa vendarle premaknila zgodbo iz letargičnega kolovoza, mi je zdaj postalo jasno, da bo vse skupaj zabredlo v drobne premisleke o drobnih zgodbah, v lokalpatriotsko plenjenje proračunskega denarja in v zadovoljevanje sebičnih interesov," je v odstopni izjavi zapisal Simon Kardum. "Ker se takih igric v življenju nikoli nisem šel in ker si ne strokovno, kot tudi ne kot predstavnik institucije, katere direktor sem, ne morem in ne smem dovoliti 'držanja štange' pri slabo zasnovanem in vodenem projektu, ki, kot lahko spremljamo v medijih, postaja ekskluzivni poligon prikritih finančnih poslov, se umikam."

Pandur zaračunal sestanek z novinarko?

Prvi javno razgrnjen račun in prva molzna krava, kot pravi novinar Dnevnika Tomaž Klipšteter. Na tem mestu smo se že spraševali, ali Pandurjevi projekti v tujini štejejo za EPK dogodek. Kot je razbrati iz svetovalne pogodbe Pandurja z MOM, je odgovor pritrdilen, kajti davkoplačevalci smo plačali vsaj eno njegovo pot v madridski teater, kjer je kot režiser postavljal predstavo – menda je tja potoval zaradi dogovora o gostovanju predstave v Mariboru, čeprav o takem gostovanju zaenkrat nismo nikjer slišali niti besede. Najbolj neverjetna postavka iz javno objavljene pogodbe na spletni strani Dnevnika je postavka za srečanje in intervju z novinarko Večera Melito Forstnerič Hajnšek:
Molzna krava EPK: dragi Pandurjevi sestanki
Pop/Kultura - sobota, 26.03.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter
Maribor - Dnevnik si je pridobil kopijo svetovalne pogodbe, na podlagi katere je Mestna občina Maribor plačala 23.100 davkoplačevalskih evrov podjetju Tomaž Pandur Theaters, d.o.o., za storitve svetovanja na področju kulture.
Iz dopisov, ki jih je omenjena firma predložila na podlagi te pogodbe, izhaja, da je režiser Tomaž Pandur prejel omenjeni davkoplačevalski denar predvsem za udeležbo na raznih sestankih in srečanjih, na katerih je bržkone razpravljal tudi o svojih lastnih umetniških projektih.
Potne stroške plačal zavod
Kakšen je okvir te zgodbe? Tomaž Pandur je 11. junija lani postal predsednik programskega sveta javnega zavoda Maribor 2012, ki je zadolžen za izvedbo projekta evropske prestolnice kulture prihodnje leto. Šest dni kasneje je Livija Pandur, direktorica Tomaž Pandur Theaters, sicer pa njegova sestra, poslala občini omenjeno svetovalno pogodbo, ki jo je mariborski župan Franc Kangler podpisal 24. junija. Potni stroški, ki bi jih Pandur imel zaradi svetovanja občini, v pogodbeno vsoto 23.100 evrov niso zajeti. V pogodbi piše, da bo Pandurjevemu podjetju te stroške povrnil javni zavod Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. Kot nam je na našo poizvedbo odgovoril Aljaž Mejal iz službe za odnose z javnostmi zavoda Maribor 2012, je zavod Tomažu Pandurju v preteklem letu 2010 za stroške službenih poti (kilometrine, dnevnice) izplačal 4276,96 evra.
Po pogodbi je Tomaž Pandur Theaters za občino opravljal storitve svetovanja na področju kulture in umetniškega ustvarjanja, in to predvsem na področjih "smernic in vizije kulturnega razvoja v mestu", "prepoznavnosti in identitete mesta" v povezavi z EPK, "mreženja kulturnih institucij v regiji, državi, Evropi in svetu", pa "mapiranja Maribora kot stičišča evropskih umetniških platform", "medkulturnega dialoga", "transnacionalnega kroženja umetniških del", pa še "kulturnega sodelovanja med ustvarjalci, izvajalci, institucijami", "promocije mesta kot izvajalca presežnih in prepoznavnih kulturnih dogodkov", "interaktivnega komuniciranja z lokalno skupnostjo, gospodarstvom, turizmom" ter "svetovanja pri vzpostavitvi, konceptu in razvoju mednarodnega centra uprizoritvenih umetnosti".
Kaj to pogodbeno besedičenje pomeni v praksi, je razvidno iz sedmih izstavljenih mesečnih "računov" po 3300 evrov s poročili o opravljenih storitvah svetovanja skladno s pogodbo. Ti dokumenti so obenem tudi edino pisno gradivo, ki ga je Pandurjevo podjetje oddalo občini na podlagi svetovalnega posla.
Sestanek z novinarko kot svetovanje občini
Prvi račun je bil izdan na dan podpisa pogodbe. Iz priloženega poročila izhaja, da se je Tomaž Pandur udeležil sestanka z ministrico za kulturo Majdo Širco in s premierjem Borutom Pahorjem. Navedel je tudi sestanke z drugimi uradniki na občini in drugod. Med sedmimi sestanki in srečanji, ki jih navaja v julijskem poročilu, je tudi sestanek v madridskem Theatru Espanol, uradno zaradi dogovarjanj o gostovanjih v Mariboru. V tem gledališču je Tomaž Pandur zdaj postavil na oder predstavo Somrak Bogov, ki je doživela premiero 17. marca.
Avgusta je v poročilu o opravljenih storitvah naštel osem sestankov; večinoma se je Pandur dobival z mariborskimi občinskimi možmi, se je pa sestal tudi z Ivom Vajglom, ki je njegov namestnik na položaju predsednika programskega sveta zavoda Maribor 2012. Izstavljeni račun je utemeljil tudi s sestankom in udeležbo na okrogli mizi z novinarko Večera Melito Forstnerič Hajnšek. Poleti je šel še na Brione, kjer se je srečal z Radetom Šerbedžijo.
Vojna in mir ter 85.000 evrov
Septembra je nato Pandur denimo šel v Beograd na festival Bitef, 22. oktobra pa je obiskal zagrebški gledališči HNK in Gavella. Ker je te sestanke navedel v poročilu o opravljenih storitvah, sklepamo, da se jih je udeležil na podlagi sklenjene svetovalne pogodbe z občino. Vendar velja tukaj izpostaviti, da je Tomaž Pandur Theaters isti mesec od zavoda Maribor 2012 pridobil 85.000 evrov za projekt Vojna in mir, ki naj bi leta 2012 nastal v koprodukciji prav z omenjenima gledališkima hišama. Gledališče Gavella je letos odstopilo od projekta zaradi pomanjkanja denarja.
Novembra in decembra je nato Pandur sestankoval skoraj izključno na temo projekta Centra uprizoritvenih umetnosti Maribor (Ceum), ki se je nato preimenoval v Mariborsko kulturno središče - Maks. Ta razvpita načrtovana novogradnja, ki si jo je izmislil Pandur in bo stala več kot 40 milijonov evrov, je skupaj s programom Terminal 12 postala prvi programski sklop Evropske prestolnice kulture, in sicer kar pod umetniškim vodstvom predsednika sveta zavoda EPK, torej Pandurja. Zadnji sestanek, ki ga je občina plačala na podlagi svetovalne pogodbe, pa je "predstavitev projekta Maks novoustanovljeni akademiji EPK".

petek, 25. marec 2011

Sloni romajo pod točko razno

Fragment današnjega zapisa v Dnevniku (25. 3. 2011) s skorajda hudo srednjeveško metafizično dilemo: koliko angelov na konico noža ,ali po epekajevsko: ali veliki sloni sodijo pod točko razno in koliko njih? Iz zapisa je razbrati, da posebnega zanimanja nadzornikov za finančno poslovanje ni bilo, niti za velike slone in niti pod točko razno.Takole:
Svet zavoda se je včeraj izognil (neprijetni) javni razpravi o razkritju poslov med Zavodom Maribor 2012 in podjetjem Zadrga ter petimi sodelavci Zadrge, ki jih je sklenila poslovna direktorica. Časnik Žurnal je namreč poročal, da je Hvalčeva v začetku leta sklenila pogodbe za marketinško svetovanje v skupni vrednosti 75.000 evrov. Za oddajo posla zunanjim sodelavcem pa poprej ni objavila javnega razpisa, ker je znesek razdelila na več pogodb.
Nočejo velikih slonov
Članica sveta zavoda Barbara Koželj Podlogar z ministrstva za kulturo je uvodoma zahtevala, da se ta problematika nemudoma uvrsti na dnevni red. "Preveč indicev je, ki jih je treba sproti razreševati," je opozorila Koželj-Podlogarjeva. "Zadeva je pomembna, jo je pa možno uvrstiti tudi pod točko razno. Ni kaj skrivati in ni treba iz nje delati velikega slona, ki jih imamo že itak dovolj," je menil svetnik Srečko Meh. Svet zavoda se je potem strinjal, da bo to zadevo obravnaval pod točko razno, vendar tega nato ni storil. Ob izključitvi javnosti je namreč sprejel zgolj priporočilo, po katerem se bo v bodoče zavzemal za transparentno poslovanje uprave, ki bo morala delovati usklajeno. "Če bi se izkazalo, da bi kdor koli v upravi kršil naše priporočilo ali da bi deloval v neskladju z zakonodajo, bomo ukrepali," je napovedal Oto Luthar, predsednik sveta zavoda.

Velike težave s štetjem članov sveta: gladko spregledali Milana Petka

Vprašanje je silno enostavno in se glasi: je sveta zavoda EPK na včerajšnji seji (24. marec 2011) potrdil za novega člana tudi Milana Petka ali ne? Bivši poslanec LDS in mestni svetnik je danes prokurist družbe Marifarm, ki se ukvarja s proizvodnjo farmacevtskih preparatov in je v stoprocentnem lastništvu Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor. Včeraj so potrdili dr. Suzano Žilič Fišer za generalno direktorico zavoda Maribora 2012 in nove člane sveta zavoda, dr. Ota Lutharja, dr. Lučko Lorber in Barbaro Koželj Podlogar. Toda ali so potrdili tudi Milana Petka? Sodeč po današnjem zapisu v Žurnalu24 je odgovor pritrdilen. Sodeč po vseh drugih medijskih zapisih v dnevnem časopisju je odgovor nikalen – povsod so ga gladko izpustili. Še hujše od hudega: celo na uradni spletni strani EPK so nanj povsem pozabili, čeprav je bil po naših podatkih včeraj potrjen in ga je mogoče videti tudi na priloženih fotografijah s seje. Posnetek stanja v kolofonu uradne strani je še neažuriran in je videti takšen:


Objavljamo še uradni komunike zavoda EPK, ki dokazuje omenjeno šlamastiko spregleda:

Na EPK revizija zaradi »hujše kršitve zakonodaje«

Današnji Žurnal24 (25. 3. 2011) poroča o napovedani reviziji EPK, ki jo bo zahteval novi predsednik sveta zavoda dr. Oto Luthar. Zaradi porabljenih 111.000 evrov mimo razpisov, kar je za ministrstvo za finance »hujša kršitev zakonodaje«. O tem je prvi poročal Žurnal24, kot smo povzeli tule. Mimogrede, mimorazpisne aktivnosti so drugi mediji skoraj v celoti spregledali. Celoten članek:
“Za štiri temeljne programske sklope se predvideva 5,9 milijona evrov, velika glavnina sredstev gre za koproducentske pogodbe,” je pojasnil Mitja Čander, programski direktor Javnega zavoda (JZ) Maribor 2012. Zavod bo za delovanje in projekte letos porabil 9,2 milijona evrov, kar je včeraj sprejel tudi svet zavoda.

Napoved notranje revizije
Novi predsednik sveta Oto Luthar poudarja, da se bodo zavzemali za “transparentno, v upravi usklajeno poslovanje, ki bo v skladu z zakonodajo”. Glede na dogajanja v preteklosti se bo po njegovih besedah opravila notranja revizija revizorja z mednarodno licenco, saj je bilo na seji izpostavljeno sporno sklepanje pogodb z zunanjimi izvajalci, na kar smo prvi opozorili v Žurnalu. A se svet zavoda do tega ni podrobno opredelil, ker ni imel nobenega gradiva. Je pa Luthar upravi svetoval, naj se “opremi z vso zakonodajo, ki zadeva njihovo delo”.
Žilič Fišerjevi pozitivno mnenje
Generalna direktorica. Člani sveta zavoda Maribor 2012 so soglasno potrdili kandidaturo Suzane Žilič Fišer za generalno direktorico zavoda. “Verjamem, da gre za izjemen projekt, ki bo vse prej kot lahek. Dala sem pobudo, da se pregleda poslovanje in delovanje zavoda do zdaj, saj lahko le iz tega izhodišča prevzemam odgovornost za nadaljnje korake,” je povedala Žilič Fišerjeva, o kateri naj bi danes odločal tudi programski svet, potem pa jo morajo potrditi še mestni svetniki. V svetu zavoda so sicer od včeraj štirje novi člani: Lučka Lorber, Barbara Koželj Podlogar, Milan Petek in Oto Luthar.
Svetovalci že lani
Spomnimo, na oddelku za marketing so za zunanje svetovalce in dosedanje projekte letos brez razpisa porabili 75 tisoč evrov, čeprav je poslovna direktorica Helena Hvalec povedala, da veliko ni bilo narejenega. Kot so nam razkrili v JZ Maribor 2012, pa brez zunanjih svetovalcev ni šlo niti lani. Zdajšnji zunanji svetovalci Matjaž Germ, Dejan in Žana Vlaisavljević ter Andrej Bauman so namreč zavodu svetovali že od oktobra do decembra, ko so skupaj zaslužili 15 tisoč evrov bruto. Lani je šest mesecev prek pogodbe delal tudi Uroš Mencinger, ki je bil odgovoren za odnose z javnostmi in je na mesec zaslužil tri tisoč evrov bruto. Tako je bilo tudi januarja letos, čeprav je 7. januarja njegove naloge prevzel Aljaž Mejal, sicer
zaposlen v zavodu.

Čez sto tisočakov
Skupaj je tako poslovna direktorica v času svojega delovanja brez razpisa porabila okoli 111 tisoč evrov, kar so na ministrstvu za finance že označili kot “hujšo kršitev zakonodaje”. Na ministrstvu za kulturo pa pojasnjujejo, da so o spornih poslih seznanjeni le prek medijev, a na podlagi pogodbe z Mestno občino Maribor financirajo izključno program zavoda. “Naloge in pristojnosti JZ so jasne, od zavoda pa pričakujemo, da deluje zakonito in transparentno,” so dejali.

Inter EPK silent Musae

Pekarniški EPK projekt »Muze socializma« je zdaj preteklost. Kot so zapisali, odstopajo od njega zaradi dinamike sofinanciranja in produkcijske podpore. Inter arma EPK silent Musae:

Sre 23.3.2011
Teatralno, a zmedenemu EPU o 2012 nadvse primerno
Maribor 2012
Vetrinjska ulica 30
2000 Maribor
Maribor, 17.3.2011
Spoštovani!
Sporočamo vam, da smo se odločili odstopiti od projekta Muze socializma. Naši razlogi so predvsem dvojne narave: najprej so to nejasnosti glede dinamike (in) sofinanciranja s strani zavoda EPK ter produkcijske podpore, ki bi je naj bili deležni; na drugi strani pa je seveda podobna neznanka sofinanciranje našega delovanja s strani Mestne občine Maribor, kar onemogoča zagotovitev osnovne platforme za izvajanje projekta. Na kratko: ni proračuna, razpise pa smo komaj oddali. Povedano drugače: za nevladno organizacijo, ki želi biti družbeno-angažirana in obenem preživeti vsaj na minimumu še sprejemljivega (karkoli to danes že pomeni), je nujno, da skače v vodo neznane globine s kolikor toliko trdnega odskočišča in si privošči vsaj užitek v zraku. Povedano direktno: mazohizma in oponašanja Kristusa in prevzemanja grehov smo se naveličali. O tem, da smo zaradi čudaške politike naše vlade ostali brez možnosti zaposlitev v programu Javnih del in s tem vsaj petih sodelavcev, pa nima smisla izgubljati besed. A smo jih ravnokar.
Prijazen pozdrav!
Pekarna - magdalenske mreže
Gregor Kosi, direktor

četrtek, 24. marec 2011

Kultura in »kultura« iz jajčne lupine

Zapis novinarke Nade Ravter v današnjem Večeru (24. 3. 2011) daje misliti o usodi ljudi v mestu, kakršen je založnik Primož Premzl. Njegova monografija o Glazerjevih nagrajencih, torej o prvi kulturniški nagradi mesta, je minila v znamenju finančnega bojkota občine Maribor in EPK, hkrati pa tudi ljudi iz teh krogov. Kot se zmerom bolj otipljivo kaže, v mestu obstajata kultura in »kultura«. Počasi se zdi, da obstaja EPK produkcija in še ena, ne-EPK produkcija in da se dihotomija med obema poglablja. V smislu, da prva izloča drugo ali da se druga izločuje iz prve ali da si prva prisvaja drugo. Da sta dve in vsaksebi. Nič novega sicer, le do kraja zaostrena proizvodnja kulturnih vrednostnih orientacij skozi zadnja desetletja je to, ko se je na eni strani izoblikovala njena elit(istč)na struktura, medijsko in politično propagandistično reciklirana, na drugi strani margina alternativnih in manjših, pravzaprav marginalnih kulturnih produkcij, porinjenih na rob, prezrtih in preslišanih. EPK je sindrom neskritosti takega zatajevanja, razgaljajoč hipokritično naravo velikega dela kulturno-medijsko-političnega konglomerata tistih, ki se imajo za glasnike in medijske mecene mariborske kulture. Fragment zapisa:
V petek je bila v nabito polni Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice predstavitev knjige Petindvajset let Glazerjevih nagrad, v kateri je v besedi in sliki predstavljenih vseh 105 dosedanjih Glazerjevih nagrajencev. O njej so spregovorili Bruno Hartman, idejni oče teh nagrad in tudi sam Glazerjev nagrajenec, avtor spremne besede Franci Pivec, avtor fotografij Branimir Ritonja in Primož Premzl, založnik, urednik in avtor predstavitve nagrajencev, tudi on Glazerjev nagrajenec. Knjigo, ki je trajna in trajni pričevalec dogajanj v Mariboru, so označili za edinstveno likovno bogastvo, za velik ponos Maribora, publikacijo, ki ji v Sloveniji ni primerjave, in velik prispevek k EPK.
         Ni bilo mogoče preslišati, da za ta veliki prispevek k EPK občina ni primaknila nič. Resnici na ljubo: ponudila je 1500 evrov, a se je založnik za tako podporo vljudno zahvalil.
         Z občine na predstavitvi ni bilo nikogar ... Naključje? Morda. Ali pa ne. Lani junija je bila predstavitev monografije Stara trta. Ista in nabito polna dvorana, isti založnik (je v tem problem?). Tudi lani ne bi bilo nikogar z občine (župana so uradno opravičili), če ne bi nekdanja županja Magdalena Tovornik, ki je tako rekoč "idejna mati" vsega, kar se danes s trto in okrog nje dogaja, "spotoma" na občini "pobasala" tedaj zadolženega za kulturo in ga pripeljala na predstavitev. Za kulturo zadolženi je nato v imenu občine spregovoril in obljubil (domnevam, da v imenu občine), da bo čudovito monografijo občina izkoristila za poslovna darila.
         Gospod Premzl, koliko monografij je občina kupila? Nobene.
         Pa je bila tudi monografija Stara trta prispevek k EPK. Prezgodaj?
         P. S. Pravi Premzlov prispevek k EPK bo, kot je rekel v svojem kabinetu, da se bo za nekaj časa umaknil iz kulturnega delovanja za Maribor, 1. januarja kulturnega leta Gospodovega pa bo šel na zavod za zaposlovanje in brezposelnim delil knjige o Mariboru, ki Maribora ne zanimajo. In me vpraša, preko mene pa tudi vas: A ti ljudje (na občini itd.) živijo v jajčni lupini, da ne vidijo, kako ta narod živi, da namenijo 85.000 evrov za predstavo, ki je ne bo ...?

torek, 22. marec 2011

Obeta se tragedija: Kangler obljublja odstop, če ne bo Pandurjevega hrama

Intervju z mariborskim županom v današnjem Večeru (22. 3. 2011) razkriva nekaj značilne kanglerjevske retorike s polno dozo obratov, nesmislov, zanikanj in samozaverovanosti, v povprečju pa si ga bomo zapomnili predvsem po udarni obljubi, da bo Kangler odstopil, če Pandurjevega hrama ne bo. Kakšne so videti njegove obljube Pandurju v skype komunikaciji, ki jo s ponosom omenja, si zato zlahka predstavljamo.

nedelja, 20. marec 2011

Križman pomahal v slovo, Maks še bolj na nitki

Večer, sobota, 19.3.2011, stran 18, MARIBOR, avtor: ALJOŠA PERŠAK
Alojz Križman dvignil roke od Maksa
Nekdanji mariborski župan je protestno izstopil iz gradbenega odbora mestnih svetnikov, ki naj bi nadziral osrednji projekt EPK
      "Po zelo podrobni analizi projekta ter glede na zelo sporen način vodenja izgradnje ter vodenja celotnega projekta mi žal moje vedenje o teh zadevah ne dopušča sodelovanja pri projektu, ki bo v končni fazi mestu le v breme. Zaradi navedenega izstopam iz gradbenega odbora," je Alojz Križman zapisal v odstopni izjavi županu Francu Kanglerju.
        Spomnimo, da je zaradi številnih nejasnosti okrog načrta izgradnje Mariborskega kulturnega središča (Maks) župan Kangler konec lanskega leta privolil v predlog opozicije, da ustanovi t. i. gradbeni odbor mestnih svetnikov, ki naj bi nadziral osrednji projekt evropske prestolnice kulture. Poleg Križmana so bili v odbor imenovani še Danica Gerbec (SD), Gregor Jager (Zares), Miroslav Brkić (Desus) in Aleksandar Jovanović (SLS). A kot kaže, je Križman zdaj dvignil roke od Maksa, ki naj bi ga do konca junija 2012 zgradilo podjetje v večinski lasti mariborske občine ZIM, toda s plačevanjem najemnine več kot dva milijona evrov 20 let ga bo v bistvu financirala občina.
         "Projekt poteka netransparentno, na dolg rok pa prinaša prevelike obveznosti za občinski proračun," je razloge včeraj pojasnil Križman, ki ga skrbi, da bo ob vseh načrtovanih projektih Maks čez dve leti zlomil občinski proračun. Ko smo ga vprašali, ali ne bi kot opozicijski svetnik svoje poslanstvo vendarle bolj koristno uresničeval v takšnem nadzornem odboru, je odvrnil: "Tako kot župan nastopa, so za polomije zmeraj krivi drugi. Kot v primeru obnove Trga Leona Štuklja. Ker je to šele začetek Maksa, se je bolje prej umakniti. Na koncu bodo tako krivi vsi ostali," Križman noče prevzeti vloge grešnega kozla.
         Kdo bo nadomestil nekdanjega župana Maribora, predsednica odbora Danica Gerbec ne ve, saj opozicija še ni predlagala nadomestnega člana. Je pa poudarila, da je bila prav ona največji nasprotnik sklenitve najemne pogodbe med Zimom in občino, saj bodo Maksa v vsakem primeru plačali davkoplačevalci, a iz odbora (za zdaj) ne namerava izstopiti. Kaj meni o pomislekih Križmana, smo včeraj vprašali tudi župana Franca Kanglerja, ki pa je bil kratek: "Nimam komentarja."
Članek v Večeru, 19. marec 2011.
         

Denar za Zadrgo mimo razpisa

Poslovna direktorica javnega zavoda »Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture« Helena Hvalec je za marketinško svetovanje brez razpisa podelila 75 tisoč evrov, za zdaj pa opravljenega ni bilo veliko. Denar v višini 24 tisoč evrov je šel za Zadrgo in še za 51 tisoč evrov je podpisanih s petimi posamezniki, čeprav pravi, da na področju marketinga ni bilo veliko opravljenega.

Zavod Maribor 2012 je za svetovanje najel podjetje Zadrga in hkrati podpisal pogodbo s posameznimi sodelavci tega podjetja. “Do zdaj je bilo opravljenih tako malo aktivnosti, da bi jih težko razdelili med več agencij,” pravi Helena Hvalec, poslovna direktorica javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture (EPK), ki je do zdaj za svetovanje in projekte podjetju Zadrga, komunikacijska agencija, plačala dobrih 24 tisoč evrov bruto. Kljub temu je samo za marketing najela še pet zunanjih svetovalcev, ki jim prek ločenih pogodb nameni kar 12.800 evrov na mesec, čeprav so trije od njih lastniško ali pogodbeno vezani prav na Zadrgo.

Povezani z Zadrgo
Dejan Vlaisavljević, Zadrgin 51-odstotni lastnik, njegova žena Žana, ki je nova moč te agencije od februarja letos, in Matjaž Germ, ki tu dela kot strateški načrtovalec, dobijo še posebno pavšalno plačilo od zavoda Maribor 2012 za marketinško svetovanje. Hvalčeva zatrjuje, da zunanji svetovalci, ki jih je izbrala “po priporočilih”, niso plačani dvojno, saj za zavod počnejo druge stvari kot v svojih podjetjih. A Germ priznava, da pri projektih EPK dela tudi v Zadrgi.

Izigravajo zakon
Hvalčeva je Zadrgi doslej zaupala vse marketinške posle, pri čemer se je javnemu razpisu izognila tako, da jih je razbila na več manjših naročil. Za naročila, manjša od 20 tisoč evrov, razpis namreč ni potreben. “Tudi če te dejavnosti seštejete po vrsti storitev, ne dobite takšnega zneska,” se brani. A na ministrstvu za finance drobitev naročil z namenom, da se naročnik izogne izvedbi zahtevnejšega postopka javnega naročanja, opredeljujejo kot hujšo kršitev
zakona. Tudi glede izbire zunanjih svetovalcev menijo, da dodeljevanje naročil “po priporočilih” ni v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja in drugimi določbami zakonov, ki urejajo javna naročila.

Nov logotip nepotreben
Agencija Zadrga naj bi pripravljala tudi nov logotip in celostno grafično podobo zavoda, a je te načrte ustavila vršilka dolžnosti generalne direktorice Maribora 2012 Suzana Žilič Fišer. “Nova grafična podoba za sabo potegne več kot samo nov logotip in ti stroški so previsoki, poleg tega bi v mednarodnem prostoru nastala zmeda, zato ostaja star logotip,” pojasnjuje Žilič Fišerjeva. Ne želi pa komentirati poslov z Zadrgo in zunanjimi svetovalci, saj so bili sklenjeni, preden je nastopila funkcijo. Zaveda se, da je bilo zaradi časovne stiske marsikaj narejeno “ad hoc”. “Prva stvar je transparentnost in pri vsaki stvari je treba pogledati več ponudnikov,” meni Žilič Fišerjeva, a poslovni del, tudi po aktu o ustanovitvi zavoda, prepušča poslovni direktorici.

Članek iz Žurnala, tiskana verzija, objavljen 19. marca 2011.

sobota, 19. marec 2011

Nekaj hudih konceptualnih zadreg, ki bi jih morali novinarji kot varuhi javnega interesa razrešiti z vodstvom EPK

Izginjanje programskih vodij ni metafizičen dogodek. Tu je nekaj izzivov za novinarje, ki imajo moč, da postavljajo in terjajo jasne odgovore. Spodnja zadevajo zgolj konceptualna vprašanja programskih sklopov v EPK, kot smo jih  razgrnili v prejšnjih današnjih zapisih o tem:

1.   Če vodja Terminala 12 nikoli ni bil Pandur, zakaj so nam zamolčali, da nosilni projekt EPK sploh nima svojega pravega vodje?

2.   Če je res, da vodja Terminala 12 nikoli ni bil Pandur, ali to pomeni, da je Pandur vodja MAKSa oziroma kakšnega drugega programskega sklopa?

3.   Če je res, da je Terminal 12 eden izmed štirih (ali petih) sklopov in celo nosilen in središčen, zakaj so vodjo imenovali z zamudo šele v marcu 2011?

4.   Če je res, da je biti predsednik programskega sveta in vodja programskega sklopa konflikt interesov, zakaj tega niso opazili že takoj in kdaj so?  

5.   Če je res, da je bil Pandur zgolj »kreativni vodja« Terminala 12, se s tem njegova vloga pri tem programskem sklopu zdaj izčrpa?

6.   Zakaj povezovanja Pandurja s Terminalom 12 in medijskega omenjanja njega kot vodje nikoli niso zanikali?

7.   Da ne bo še kakšnih presenečenj: lahko v EPK naštejejo, katere programske sklope izvajajo in kdo so njihovi vodje?

8.   Kakšna točno je naloga predsednika programskega sveta, v kakšni meri je njegovo delo vezano na izvajanje programov in v kakšni meri je lahko odsoten iz Maribora?

9.   12. marca 2011 so mediji poročali o tem, da je programski sklop »doživel vodstveno spremembo« (STA). Zakaj so v EPK dopustili takšen hud medijski lapsus, če dejansko te vodstvene spremembe sploh ni bilo?

10. Kako točno se imenuje sklop, ki se še danes na uradni strani imenuje "Terminal 12/MAKS - mariborsko kulturno središče", kaj točno obsega in kako razložiti besede novega vodje programskega sklopa, ki pravi, da se MAKS in Terminal 12 prepogosto mešata? Je postal Terminal 12 samostojen programski sklop?

Geneza izginjanja Pandurjeve funkcije

Na tej strani smo se že nekajkrat spraševali, zakaj je Tomaž Pandur odstopil kot vodja programskega sklopa Terminal12 in zakaj ga je nadomestil Aleš Šteger. Danes smo v Večeru zasledili prvega novinarja, ki je to vprašanje komu zastavil. K sreči samemu Štegru. Nadaljujemo zgodbo. Razumemo zadrego, da »otac na službenom putu« pač ni v Mariboru in težko opravlja funkcijo predsednika programskega sveta. Razumemo do neke mere tudi to, da nam želijo to prikriti, saj je njegova odsotnost vsaj do neke mere upravičljiva. Razumemo tudi zadrego, ker Pandur kot predsednik sveta sodeluje v programu kot producent in celo dobiva programska sredstva (te zadrege sicer v EPK ne priznajo, zato denar dobiva). Toda zgodba o tem, kako Pandur s sklopom Terminal 12 nikoli ni imel nič, je prehuda in posvem neverjetna. Domnevamo lahko, da bo naslednja zgodba izklapljanja Pandurja povezana s trditvijo, da nima nič s Pandurjevim teatrom alias Maksom. Zato, ker Maksa mogoče sploh ne bo?
Če Pandur nikoli ni bil vodja programskega sklopa MAKS/Terminal 12, kaj je potem sploh bil? Zakaj so ves čas dovoljevali vtis, da je? Podrobnejši pregled dosedanjih zapisov nesporno priča o tem, da nekdo močno blefira: vedno so ga omenjali kot vodjo projekta. Res je, da so ob tem zapisali »kreativni vodja projekta«. Glede na to, da danes le za en sklop presojajo, da ima programskega vodjo, namreč za Urbane brazde, za druge pa sploh ne, lahko v prihodnosti pričakujemo še nekaj enakovrstnih presenečenj. Tule je nekaj evidence o »the making of« programski vodja Pandur.
Poglejmo, kaj so zapisali na uradni strani EPK 20. decembra 2010. Govorijo o posebnem programskem sklopu (!) »MAKS/Terminal 12«. Govorijo o tem, koliko bo to stalo, in nato znova zapišejo: Tomaž Pandur, predsednik programskega sveta ter idejni avtor MAKSa, ki ga bo tudi programsko vodil:

Gremo dalje. V Dnevnikovem intervjuju s Čandrom je bilo postavljeno natančno vprašanje in Čander se je celo branil, češ Pandur kot vodja sklopa ni v konfliktu interesov:

Ali se vam kot programskemu direktorju ne zdi sporno, da je predsednik programskega sveta Pandur hkrati tudi vodja programskega sklopa, v okviru katerega se mu kot producentu sofinancira njegove umetniške projekte?
         Pandur trenutno ni producent, temveč idejni kreator Maksa, ki stvar vodi z najboljšimi nameni. V Sloveniji je težko doseči, da so v organih odločanja ljudje, ki ne sodelujejo v nobenem projektu; staviti moramo na osnovno etiko. In ko bo zadeva formalizirana, verjetno bo Maks javni zavod, bo moralo priti do neke jasne logike. Želim si, da bi bile razmere čiste. A v Mariboru tudi doslej za nekatere ni bilo sporno, da je bil lahko isti človek (Vladimir Rukavina, op. p.) hkrati vršilec dolžnosti generalnega direktorja EPK in direktor Narodnega doma Maribor, ki je načrtno črpal denar iz vira EPK.
Če res ne bi bil vodja, ga ne bi rabil braniti na tak način. O tem, da je Pandur idejni vodja ali celo direktor projekta Terminal 12, so pisali vsaj tukaj, tukaj, tukaj in tukaj. Ampak dajmo končno priznati: zmotili smo se. Nemogoče, da bi nas vlekli za nos. Vlekli smo se sami.

Kdo so torej vodje programskih sklopov?

Glede na halucinogenost izjav o tem, kdo so vodje programskih sklopov, posnemamo uradno stanje programskih ekip na uradni spletni strani EPK na dan 19. marec 2011 - da se spet ne bi zalotili v somnambuličnih stanjih ugibanja, kaj je res in kaj ne. Spodaj je današnja resnica. Situacija glede vodij programskih sklopov je dejansko frapantna. Le pri sklopu Urbane brazde piše "vodja programskega sklopa", tj. dr. Marta Gregorčič. Pri drugih sklopih vodje niso pribeležene, celo pri novo imenovanem vodji Terminala 12 ne (računamo torej, da bodo ta sklop preimenovali, če želijo ohraniti minimalno konsistentnost svojih izjav):

Programski direktor
Mitja Čander - programski direktor
Nataša Kos - pomočnica programskega direktorja za koordinacijo programa in mdnarodno sodelovanje
Aleš Šteger - svetovalec za program in mednarodno povezovanje

Štegrovo prepogosto mešanje

Nadaljujemo z neverjetno vleko za nos, kakršno so si privoščili - najprej so epekajevci striktno pisali skupaj: MAKS/Terminal 12. Ali obratno: Terminal 12 /MAKS. Ali uradno: Terminal12/MAKS - mariborsko kulturno središče.
Zdaj nas po novem Šteger poučuje: »Gre za dve zadevi, ki se prepogosto mešata.« Bo manever zatajevanja menjave Pandur-Šteger, tj. reševanja vojaka Pandurja, ki ga v Mariboru vsi, ne le on, srčno pogrešamo, na ta način uspel?
No, pa poglejmo uradno spletno stran EPK, uradno kadrovsko predstavitev na dan 19. marec 2011, da vidimo, kdo jih prepogosto meša, celo združuje, in ali res sanjamo cesarjeva nova oblačila:





Pod sklop "Terminal 12 / MAKS - mariborsko kulturno središče" je podpisan Aleš Šteger. To je hkrati uradno ime sklopa! Kdo torej manipulira, saj so oboje vendar ves čas prodajali (in izumili) v isti vreči kar sami? O drugih bizarnostih glede nenadoma izginulega in novega vodje programskega sklopa Terminal 12 v nadaljevanju.

Frapantna vleka za nos: Pandur menda sploh nikoli ni bil vodja programskega sklopa Terminal 12!

Terminal 12 nima trdnega domicila. Bo že držalo, saj sploh ne vemo več, ali smo doslej  sanjali ali ne. Prepričevali so nas, da je njegov vodja Tomaž Pandur. Vsaj delali so tak vtis. Zdaj nas 19. marca 2011 prepričujejo, da nikoli ni bil. Prepričevali so nas, da je ta sklop nekaj, kar se drži MAKSa, celo pisali so skupaj MAKS/Terminal 12. Ali obratno: Terminal 12/MAKS. Zdaj vedno manj govorijo o MAKSu in vedno manj o Terminalu 12. Za začetek: novi vodja sklopa Terminal 12 (ja, opuščajo tistega MAKSa) nikoli ni bil Tomaž Pandur!
Preverimo, kaj pravi Šteger v današnjem Večeru in preverimo, če sanjamo:
          Zakaj Tomaž Pandur ni več programski vodja Terminala 12?
         "Mislim, da gre za manjši nesporazum. Tomaž Pandur je eden od soustvarjalcev programskega koncepta, predsednik programskega sveta zavoda in eden od akterjev produkcije. Nikoli pa ni bil formalno vodja programskega sklopa Terminal 12. To mesto je bilo nezasedeno, sam pa sem nastopil pred štirinajstimi dnevi."
         
A vendarle, Tomaž Pandur je bil večkrat izpostavljen kot kreativni vodja. Tudi na tisti novinarski konferenci, kjer se je prvič javno predstavila programska ekipa.
         "Res je. Gre pa za dve zadevi, ki se prepogosto mešata. Eno je Maks, Mariborsko kulturno središče, drugo je Terminal 12. Slednji je eden od štirih programskih sklopov EPK z vsemi smermi umetniškega izražanja, produkcijo, ki poteka celo leto in to ne zgolj v Mariboru. Tudi v partnerskih mestih. Maks pa je kulturna institucija v nastajanju Mestne občine Maribor. Gre za institucijo, ki jo absolutno podpiram in se mi zdi velika pridobitev za Maribor in celotno regijo. Je pa bilo zanjo že od samega začetka jasno, da pred junijem, julijem 2012 ne bo zgrajena. To pomeni, da Terminal 12 kot programski sklop vsaj za prvo polovico leta nima nekega trdnega domicila, kjer bi lahko izvajali najzahtevnejše produkcije."

...
S Tomažem Pandurjem sta se že srečala, opravila 'primopredajo", se je strinjal s temi spremembami?
         "Kot sem že rekel, to je nek nesporazum."
         
Pa ga razjasnimo.œ
         "Se strinjam. Tomaž Pandur je seveda bil in ostaja glavni ambasador ideje Maksa in ideje Maribor EPK, še posebej v tujini. To je nehvaležna vloga in obenem vloga, ki je ne gre podcenjevati. V zadnjem času smo brali in slišali številne obtožbe na njegov račun, pogosto deplasirane. Še posebej se mi zdi sporen in skrb zbujajoč omaložavajoč ton zoper Tomaža Pandurja kot ustvarjalca. Je vrhunski ustvarjalec, Slovenija nima drugega režiserja, ki bi danes imel na dveh elitnih odrih na različnih koncih Evrope odmevne produkcije. Če preberemo španske medije v zadnjih tednih, sta Maribor in EPK tista, ki izjemno profitirata od Tomaža Pandurju in ne obratno. To kritiki vse prehitro pozabljajo. Mislim, da projekt Maks nikoli ne bi mogel priti do točke, kot je, če ne bi imel posameznikov, ki bi se popolnoma zastavili za stvar."
         
A Tomaž Pandur ni imel želje, da bi to vodil?
         "Mislim, da mu je bilo od samega začetka jasno, da gre za nezdružljive funkcije in to je zmeraj argumentiral. Biti predsednik programskega sveta in vodja programskega sklopa je nezdružljivo."
         
Maks pa programsko-poslovnega načrta, ki bi po mojih ocenah moral biti napisan že zdavnaj, če bi z njim hoteli uspeti, še nima. Tomaž Pandur tega ni storil, kdo bo torej programsko stal za tem? Zavod EPK mogoče?
         "Absolutno se strinjam glede načrta, kajti to so projekti, ki so zahtevne narave, tako produkcijsko, marketinško, finančno, in terjajo čim daljši rok načrtovanja. A dejstvo je, da o vprašanju Maksa ne odloča ne zavod EPK ne Tomaž Pandur. Odloča le mestna uprava in ona je pravi sogovornik za to vprašanje. Seveda pa je to vprašanje s stališča produkcije vsebin EPK zelo pomembno."
O tem, zakaj je Pandur odstopil od te funkcije in zakaj pogrešamo pojasnilo o tem, smo že pisali. 12. marca 2011 so mediji poročali o tem, da je programski sklop »doživel vodstveno spremembo« (STA). Zakaj so v EPK dopustili takšen hud lapsus, če dejansko te vodstvene spremembe sploh ni bilo? V nadaljevanju sledi podrobnejša analiza tega blefa – vsaka druga beseda bi bila premila.

četrtek, 17. marec 2011

Neznosno pravljičarstvo

Prvi intervju z Zofijinimi o EPK – v časopisu za razvoj nevladnih organizacij, dostopnem na http://www.nevladna.org/. Spodnje avtorizirano besedilo se neznatno razlikuje od objavljenega v časopisu, manjka mu tudi uvod. Naj opozorimo na verjetno nehoteno spremembo stavka iz »Med prvimi smo javno podvomili v transparentnost postopkov, koherentnost programskih vizij in nenavadne kadrovske rešitve – žal močno medijsko bojkotirani.« v »Med prvimi smo javno podvomili v transparentnost postopkov, koherentnost programskih vizij in nenavadne kadrovske rešitve – žal močno medijsko bojkotirane.« Spraševala je novinarka Jasmina Cehnar:
Zakaj akcija in protest Zofijcev glede projekta EPK?
Svojega ravnanja v primeru projekta EPK ne razumemo kot kakšen poseben načrtovani protest, bolj kot spontano pridržanje zrcala in opozorilo. V ta namen smo se odločili pisati blog, saj smo zaznali, da smo v izraziti manjšini, problem pa neizmerno velik. Med prvimi smo javno podvomili v transparentnost postopkov, koherentnost programskih vizij in nenavadne kadrovske rešitve – žal močno medijsko bojkotirani. Veselimo se, da je Maribor dobil to priložnost in navijamo, da bi jo dobro izkoristil. Toda s skrivaštvom glede projekta MAKS, ki so ga vmes že preimenovali - očitno z razlogom, se projektu EPK ne piše dobro. Tudi ne s sramotnimi programskimi izhodišči, ki lahko na usta zvabijo le trpek nasmešek tistega, ki je prebral takšen infantilni diletantski prosti spis, ali glede igric okoli imenovanja generalnega direktorja.
Katere so po vašem mnenju tri največje zablode EPK v Mariboru?  
Nekatere zablode so npr. zapisane v omenjenih programskih izhodiščih in artikulirane že na idejni ravni. Prva pravi, da bo Maribor leta 2012 doživel »renesančni čudež«, »pretres« in da bo postal nekaj drugega. Recimo tej zablodi neznosno pravljičarstvo. Druga zabloda je, da bo kulturni preporod mestu dal krila in oživil gospodarstvo. Za tako smelo trditev bi si želeli najprej videti ekonomske študije. Tretja se zarisuje v pogledu opazovalca in bi ji lahko rekli politična neodvisnost kulturnikov in projekta EPK. Kot imamo priložnost opazovati zdaj,  so spone med politiki in kulturniki tolikšne, da bi smeli detektirati nove prepoznavne forme politizacije kulture in govoriti o svojstvenem fenomenu.
Menite, da je EPK zavožen projekt? Kaj je šlo narobe? Kaj, če sploh kaj, ga lahko reši?
Nikoli nismo mislili, da bo zavožen. Stopiti je treba na realna tla, zavrniti ošabna programska izhodišča, omejiti vpliv politike, novinarjem dopovedati, da je njihova profesionalna naloga  biti kritičen, ljudem naliti čistega vina in sproti kazati račune. S 50 milijoni programskih sredstev se da narediti marsikaj, vendar naj nam prihranijo z osladno retoriko.
Zofijinim ljubimcem je občina zavrnila vse tri prijavljene kulturne projekte. Mislite, da zato, ker so razmišljujoči humanisti trn v peti vladajoče občinske garniture?  
Žal nam je, da smo med kulturnimi društvi v Mariboru skorajda edini, ki še povzdignemo glas proti državi in občinskim strukturam. Seveda nas ne marajo, to so nam jasno povedali tudi v medijih. Enako obžalujemo, da so se številni kulturni producenti raje podali v projekte EPK in si kar samoiniciativno zavezali usta. Zaradi tega smo v svoji kritiki vedno bolj osamljeni, medtem ko nekateri novinarji zelo odkrito pozivajo k temu, da ta v primeru EPK ni dopustna. Če bo kaj šlo narobe, pravijo bodo takšni, kot smo mi, krivi za vse! Poslanstvo društva Zofijinih je vedno bilo širiti obzorja duha in humanistične vrednote, gojiti kritično mišljenje in treznost presoj. Če bi v primeru EPK ravnali drugače, bi zanikali svoj lasten obstoj in dejavnost, svojo zavezanost resnici in filozofsko naravo. EPK je konceptualno v veliki meri antipod vsega, kar smo počeli doslej. Zaradi njega bodo verjetno nekateri imeli moralnega mačka. Mi ga ne bomo.
Zaradi tega niste užaljeni, ampak razsvetljeni, vztrajali boste naprej, pravite Zofijci na svojem blogu. Kaj (bo) napaja(lo) vašo luč?
Nikoli nismo zaprošali za epekajevske fičnike, zato ne moremo biti užaljeni. Smo pa vedno sodili, da opravljamo za mesto koristno delo in se prijavljali na kulturne razpise občine, kjer je letni proračun resničen drobiž v primerjavi z denarci v bobnu EPK. V preteklih letih smo organizirali 250 predavanj, zdaj pa za to ni več denarja. Ves čas poskušamo biti na strani mišljenja, saj smo vendar pretežno filozofi. S poudarkom na tem, da nam je občina zavrnila vse tri kulturne projekte, smo želeli opozoriti na dvoličen in mačehovski odnos do kulture v mestu, kjer produciramo že petnajsto leto, še posebej do humanistike kot njenega integralnega dela. Po eni plati kolosalne besede o eksplozijah in špricanju kulture, po drugi plati ne dobiš nič, če nisi politično lojalno pri koritu. Žal tu ne gre le za politiko v ožjem smislu, temveč kulturne, novinarske in politične sprege. Principielne razloge smo navedli malo prej – težko bi vzeli denar in iskreno sodelovali v puhlem pravljičarstvu o »nezaslišanosti«, ki ga prinaša leto 2012.
Kaj ste želeli doseči s pismi županu, kjer ste ga najprej prosili za prostovoljni prispevek za delovanje vašega društva, ko pa ni bilo odgovora, pa mu sami poslali dvanajst centov?
Hvala za to vprašanje. Prejeli nismo nikakršnega odgovora, čeprav smo se naslovili tudi na vodilne v zavodu EPK in druge posameznike, ki pomagajo promovirati kulturo v mestu. Naša intenca je bila iskrena: te ljudi vljudno zaprositi za osebno donacijo. Na koncu nismo prejeli niti enega vljudnostnega pisma, kaj šele kakšen evro nakazila. Žalostni zaradi takega razpleta smo se odločili, da vsem doniramo mi in smo jim poslali po dvanajst simbolnih centov. Tudi na to ni bilo odziva, smo pa veseli, da lahko darujemo vsaj mi. Očitno je naša usoda biti ignoriran: tako kot v EPK napovedujejo »nezaslišanost«, se na nas lepi »neslišanost«. Če je kdo naše dejanje razumel kot provokacijo, se mu opravičujemo. V resnici smo želeli biti le edukativni. Vsi ti neodzivi nenazadnje kažejo, da imamo v svoji oceni bolj prav, kot smo slutili.