Intervju z mariborskim županom v današnjem Večeru (22. 3. 2011) razkriva nekaj značilne kanglerjevske retorike s polno dozo obratov, nesmislov, zanikanj in samozaverovanosti, v povprečju pa si ga bomo zapomnili predvsem po udarni obljubi, da bo Kangler odstopil, če Pandurjevega hrama ne bo. Kakšne so videti njegove obljube Pandurju v skype komunikaciji, ki jo s ponosom omenja, si zato zlahka predstavljamo.
Večer, torek, 22.3.2011, stran 14, KULTURA, avtor: PETRA ZEMLJIČ, PETRA VIDALI
"Svoj mandat sem vezal na Maksa"
Župan Mestne občine Maribor Franc Kangler o evropski prestolnici kulture Maribor 2012
"Kako pa to, da se bo župan znašel na kulturnih straneh Večera?" je najprej vprašal župan Mestne občine Maribor Franc Kangler. "Ker vse poti vodijo k vam, ker ste v ospredju ali ozadju vseh pomembnih odločitev, povezanih z evropsko prestolnico kulture Maribor 2012, od investicij, zlasti Maksa (Mariborsko kulturno središče), do kadrovanja," smo dogovorili. "Pri kadrovanju tudi?" se začudi. "No, malo že, dosti pa ne," doda. Poglejmo torej, kje je župan in kakšen je njegov vpliv.
Tomaža Pandurja ste v zgodbo evropske prestolnice kulture pripeljali vi. Ali mu še zaupate?
"Seveda mu zaupam, ker mu zaupajo tudi Mariborčani. Verjetno ste prehitro pozabili, da sem tudi sam izvedbo projekta Maks vezal na svoj mandat in s celim obrazom, ne s polovičnim, stopil pred volilce. Javno sem naznanil, da vežem svoj mandat na izvedbo Maksa. To je dokaz več, da Mariborčani zaupajo njemu in meni."
Ne glede na to, da pravzaprav ne opravlja nalog vodje programskega sveta in kreativnega direktorja programskega sklopa Terminal 12?
"To je že bolj strokovno vprašanje, kot župan se težko spuščam v to, ali vodi programski svet ali ne. Danes lahko človek preko spleta in elektronske pošte veliko opravi z doma ali iz sveta." Ste pa najbrž pričakovali, da bo pripravil program za Maks?
In kako daleč je Maks - kje so programsko-poslovno načrt, gradbeno dovoljenje, kredit? občina mora prva dati odgovore na to.
"Seveda, sam župan mora prvi jasno vedeti, kako je s tem. V naslednjem mesecu bodo nekatere stvari znane. Prav v zvezi z Maksom bom predlagal mestnemu svetu spremembo odloka zavoda EPK."
Maks je nacionalni in ne mariborski projekt
Kakšnega odloka?
"O tem zdaj še ne morem govoriti, gotovo pa boste, ko bodo stvari tako daleč, pravočasno obveščeni. Iz odloka bodo razvidni vloga in naloge Maksa. Ni skrivnost, da potrebuje Maks svoj zavod. Ali bo ta samostojen, poseben, ali pod okriljem katerega drugega zavoda, pa ni samo v pristojnosti župana. Interes za to bi moral imeti še kdo drug v Sloveniji, saj je evropska prestolnica kulture nacionalni projekt, ne samo županski in mariborski, in tudi Maks ni samo mariborski, ampak je nacionalni projekt. Jaz vem, kaj sem se pogovarjal s predsednikom vlade in vem, kaj sem se pogovarjal z ministrico za kulturo. To vedo tudi tisti, ki so bili zraven. Ves čas se usklajujemo. Zato je tudi mestni proračun na dnevnem redu šele danes (pogovarjali smo se pretekli četrtek, op. p.), ker smo prejšnji petek še usklajevali dinamiko financiranja nekaterih projektov, ki so povezani z evropsko prestolnico kulture. Če bi bila dinamika usklajena v januarju, bi imeli proračun že sprejet."
S podjetjem ZIM, ki bo investiralo v Maks, ste na zvezi?
"Smo na zvezi. Mislim, da so bila te dni oddana gradbena dela za rušitev objekta, dobili so tudi soglasje za sklenitev pogodbe za projektiranje in ne vidim nobenih zadržkov ali problemov, da postopki ne bi tekli in tega ne bi izpeljali."
So kredit že dobili?
"Mislim, da še ne."
Poudarjate, da veste, kaj ste se pogovarjali z Borutom Pahorjem in Majdo Širca, vendar pa noben od njiju ni nikoli javno zagotovil, da bo država financirala Maks. Nasprotno, ministrica je jasno obljubila zgolj selektivno pomoč, kakršna je pač na voljo javnim zavodom, ki niso v državni pristojnosti. Ničesar ni obljubila.
"Tudi jaz ničesar ne obljubljam, pa potem vseeno naredim. Ministrici zaenkrat zaupam. Predsednik vlade pa je večkrat prišel v Maribor in mislim, da bomo našli nekatere rešitve na nacionalni ravni, med njimi tudi v zvezi z Maksom in zavodom EPK."
Glede na predlagane (in vmes že potrjene, op. p.) investicije v proračunu se zdi, da bo Maks edina investicija, ki bo končana v letu 2012.
"Ne vem, od kod vam ti podatki."
Za novo umetnostno galerijo bosta letos namenjena manj kot dva milijona evrov, velik delež pa še v letu 2013. Tudi za knjižnico bo letos na voljo le petina sredstev. Kako naj torej mislimo, da bosta končani naslednje leto?
"Tudi država gradi tako, da dela s preobremenitvijo. Načrt je pripravljen tako, da bodo dela končana v juniju 2012, del opravljenega dela pa bo plačan v letu 2013. To pomeni, da delamo investicijo s preobremenitvijo za naslednje leto. Tako smo delali tudi v državnem zboru, ja, tudi tam se tako dela, tako se bo verjetno tudi zgodila cesta pod Meljskim hribom."
Ministrstvo za kulturo je namenilo obema projektoma po 10 milijonov evrov, vendar so bila ta sredstva vezana - ob gradbenih in drugih potrebnih dovoljenjih do konca marca oziroma maja - na adekvatno sofinanciranje občine in na porabo v letu 2011.
"Dinamika je usklajena z državo. Usklajevala jo je direktorica mestne uprave, in sicer za vse projekte: umetnostno galerijo, knjižnico in nabrežje Drave ter brv."
Protestno pismo madžarskemu veleposlaniku
Imate res težave z madžarskimi arhitekti, ki so bili s projektom nove umetnostne galerije izbrani na mednarodnem arhitekturnem natečaju? Slišati je, da grozijo s tožbo.œ
œ"Lahko grozijo, s čimer želijo, ampak bili so izbrani in to jih obvezuje. Jaz se z njimi nisem nikoli pogovarjal, ker je to delo mojih svetovalcev in strokovnjakov. Žal so izbrani arhitekti mislili, da lahko projekt zaključijo na hitro in na daljavo. Ampak treba je biti tukaj in sodelovati pri pridobivanju potrebnih dovoljenj. Upam, da bodo zaplet, ki je nastal, rešili. Napisal sem protestno pismo madžarskemu veleposlaniku, ki ga dobro poznam. V pismu sem razložil, da izsiljevanje ali grožnje niso način, kako naj bi se obnašali na pogajanjih."
Torej delajo prepočasi?
"Točno."
Zapletlo pa se je tudi pri Rotovžu. Cel projekt je narasel na 32 milijonov evrov, zdaj je skrčen na 14 milijonov. Kaj to pomeni?
"Ne na 14, ampak na 24 ali 25 milijonov. In to pomeni, da bo, ko bo proračun sprejet in gradbeno dovoljenje na mizi, tam gradbena jama in se bodo dela začela. Knjižnica ima prioriteto in zahtevam, da bo prireditveni prostor, kakršne je predviden v arhitekturni rešitvi, izveden. Projekt za Glavni trg in garažno hišo se tudi pripravlja, pripravlja ga gospod Reichenberg. In kot rečeno, tudi Maks se dela. Rahle težave so pri galeriji, za ostalo pa mislim, da bomo še pravočasno izpeljali. Kateri kulturni projekt pa je v osmih letih odprl, zaključil ali rešil moj predhodnik? Vam bom kar jaz odgovoril: obnovo Kulturnega doma Pekre in prebarvanje ter obnovo Unionske dvorane. In to, da se je moral zgoditi župan iz Ljudske stranke, ki je pokazal kulturno širino, nekatere v mestu pač boli."
Zavajali so me
To, da naj bi stal cel projekt Rotovškega trga 32 milijonov, je znano že nekaj mesecev.
"To pa ni res."
Novinarji smo bili s tem seznanjeni decembra. Zdaj, po treh mesecih, pa taka panika in zmanjševanje na vrat na nos.
"Pa kdo pravi, da je to na vrat na nos? To lahko samo vi rečete. Jaz vam povem, da so mene kot župana zavajali."
Kdo?
"Tisti, ki so naredili arhitekturni razpis in rekli, da bosta Mestna knjižnica in Rotovž znesla 16 milijonov evrov. In s tem podatkom mojih strokovnih služb je župan Kangler operiral, ko se je hodil v Ljubljano pogajat za državni prispevek."
Ampak vaša projektna pisarna je poznala prave cifre.
"Je, jaz pa jih nisem. Če bi jaz takrat to vedel, bi, ko sem šel do Pahorja, mogoče lahko dobil 15 milijonov od države, ne pa samo 10. Da zaključim s knjižnico: eno so želje, ki posegajo tudi v mestno hišo, ki je po funkciji županova hiša, drugo pa je realnost. Zdaj je Mestna knjižnica na 900 kvadratnih metrih, po projektu pa je naenkrat 6000 kvadratov. Biti moramo racionalni in usklajeni, zato sem se odločil, da izločim prenovo mestne hiše, ker ta ni potrebna. Knjižnica je zame pomembnejša."
Ampak prenova torej bo končana naslednje leto?
"Mora biti končana."
Glede na to, da je letos v proračunu za obnovo samo nekaj več kot pet milijonov državnih sredstev, bo torej za naslednje leto ostalo pet milijonov državnih sredstev, 14 milijonov pa bo morala dati občina. Bo?
"Seveda. Okvirna vrednost je nekaj več kot 20 milijonov, javno naročilo pa bo pokazalo, tako kot pri Medicinski fakulteti, ali bo kdo prišel in naredil vse skupaj za 15 milijonov. Tega bi bili veseli, če bo seveda imel reference in garancije. Ne vem, kakšna bo cena."
Se bo nabrežje Drave res pričelo urejati po Festivalu Lent?
"Tako je. Do festivala moramo pripraviti vso dokumentacijo."
Denar je zagotovljen, pravite, kaj pa za brv?
"Vse je. Ne vem, ali bomo dobili evropska sredstva, ene dvakrat bom še šel v Bruselj. Saj smo doslej v mojem mandatu realizirali že 45 evropskih projektov. Tudi Pekarna bo najbrž šla skozi. Je pa žalostno, da bi brez evropskih fondov pogoreli, ker je Pekarna na naših plečih, medtem ko Metelkovo financira država."
Kaj vam je pravzaprav svetoval Tomaž Pandur oziroma njegova firma Pandur Theaters v preteklem letu, da ste mu za svetovanje plačali 23 tisoč evrov?
"Veste, pogodba je javna, jo lahko preberete. Če pa želite odgovor, župan drugega največjega mesta si zasluži takšnega svetovalca na področju kulture, kot je Pandur Theaters oziroma Tomaž Pandur. Če si vzame župan drugega največjega mesta čas, da gre v Madrid skupaj z Igorjem Brlekom iz Festivala Ljubljana in Danilom Roškerjem iz SNG Maribor, pogledat Hamleta in se potem pogovarjati o ideji o drugem gledališču v Mariboru, je to opravičljivi razlog, da sklenem takšno pogodbo. Nad sabo imam nadzorni svet Mestne občine Maribor, ki sme in ima pravico skupaj z vami, ki obveščate javnost, pregledati vsako pogodbo in vsako delo."
Letos ste torej podpisali že novo pogodbo?
"Letos še ne, ker še nismo sprejeli proračuna."
Ja pa torej predvidena?
"Nismo predvideli, kar bomo letos več aktivnosti peljali skozi zavod EPK."
Univerza bo kupovala od občine
V proračunu ste predvideli prodajo galenskega laboratorija Mariborskih lekarn, s katero želite iztržiti 2,6 milijona evrov. Pisali smo že, da bi ta prostor v letu 2012 rad imel zavod EPK, kjer bi mesto našla Alternativna veleblagovnica. Razmišljate kaj o tem?œ
"Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru se zanima za ta prostor. Univerza se zanima tudi za zgradbo, kjer je sedaj Umetnostna galerija. Dogovora z zavodom EPK ni, ker sem obljubil rektorju v tej pisarni, da lahko načrtujejo odkup za potrebe fakultete. Zavod EPK bo moral prostore za to tržnico najti drugje."
Torej bo Univerza v Mariboru kupila te prostore?
"Ja, stari rektor Ivan Rozman je pred drugimi dekani izrazil interes, zato smo hišo, kjer je galerija, že ocenili. Vesel bi bil, če bi se v taki pomembni zgradbi, kot je stara UGM, znašla fakulteta ali del univerze. Dolgoročno želimo zapreti tudi Smetanovo ulico, kjer so fakultete, in narediti trg."
Kakšni so pravzaprav odnosi med zavodom EPK in občino?
"Odnosi do dobri. Vsaki četrtek so pri meni vsaj eno uro na koordinaciji vršilka dolžnosti generalnega direktorja Suzana Žilič Fišer, prihaja programski direktor Mitja Čander, prihaja Helena Hvalec, poslovna direktorica, in prihaja Franci Pivec, član sveta zavoda, ki je bil postavljen s strani Mestne občine Maribor."
Predsednika pa svet zavoda še nima.
"Ga bo dobil. Trije člani so so morali zaradi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije odstopiti."
Ampak tale zakon velja že od lanskega junija.
"Ja, bile so različne interpretacije, ali v svetu zavodu sme biti funkcionar ali ne. Potrebovali so pač nekaj mesecev za ugotovitev,da državni funkcionarji ne smejo biti v svetu zavoda. Kar se mene tiče, je to ena velika bedarija. Želel bi si, da bi ostala Jožef Školč, Stojan Pelko. Imel bi namreč stik z vlado, državo. Sam ne smem biti v svetu zavoda gasilcev, po zakonu pa prvi v mestu odgovarjam za požarno varnost."
Ko smo že pri sodelovanju med zavodom in občino - želja zavoda je bila, da bi bil kino Partizan jazz prizorišče, ga pa je sedaj za svoje depoje dobil Pokrajinski muzej. Direktor urada za kulturo Aleš Novak pravi, da ne gre za pogodbo z občino, ampak bo muzej morebitno razmerje sklenil z DSU, družbo za svetovanje in upravljanje, ki je upravitelj kina. A pozabil je povedati, da občina daje soglasje k dejavnosti. Se vam ne zdi, da bi na ta konec mesta takšno živo, glasbeno, obiskano prizorišče sodilo?
"Osebno sem imel interes, da bi tako kino Udarnik kot kino Partizan prišla v last Mestne občine Maribor, da bi lažje rešili te zgodbe. Kar zadeva Udarnik, v denacionaliazacijskem postopku smo dobili toliko lastnikov, da bi občina težko pridobila lastništvo. Tudi če bi bili lastniki v 70 odstotkih brez ostalega soglasja, pa čeprav bi šlo za enega lastnika, ne bi smeli vlagati v objekt. Enako je s Partizanom. Ne vem, kako je z njegovim lastništvom. Imam pa informacije, da vse to, kar ste me vprašali, drži."
Ko smo že omenili Aleša Novaka, govori se, da je direktor občinskega urada kot vršilec dolžnosti programskega direktorja zavoda EPK dobil ob svoji plači 30 tisoč evrov. Če je to res, bi bilo prav, da javnost to izve. Veste kaj o tem?
"Če je bila kakršnakoli pogodba sklenjena, ker je imel povečan obseg del, bomo preverili, ker so to urejali drugi. Nekaj je na tem, ne vem pa, če gre za tako velik znesek, čeprav bi ta moral biti kristalno jasen."
Takratni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Vladimir Rukavina pa pravi, da je funkcijo opravljal brezplačno.
"Ja, ker je bil hkrati direktor javnega zavoda Narodni dom."
Zavod naj vodi tisti, ki pozna dušo mesta
Ko programski svet ni dal zaupnice Rukavini kot kandidatu, ste lansirali novo vršilko dolžnosti generalnega direktorja, dr. Suzano Žilič Fišer. Eden od argumentov je bil, da ne potrebujemo ljudi od drugod, da jih imamo v Mariboru dovolj. Se vam zdi bistveno, da je generalni direktor iz Maribora?
"To je bil eden od argumentov in to tudi na glas povem. Dokler bom župan, me bo v tem mestu, ki ima univerzo in kulturne inštitucije, težko kdo prepričal, da v Mariboru nimamo človeka, ki bi bil dovolj sposoben, da bi vodil tak zavod. Obžalujem, da so nekateri igrali grdo igro, ko gospod Rukavina ni dobil podpore, kajti v Sloveniji ne poznam nobenega, ki bi imel več referenc. V istem rangu je Igor Brlek, Danilo Rošker in ostali direktorji zavodov. Smiselno se mi zdi, da tak zavod vodi nekdo, ki pozna dušo tega mesta, utrip, kulturni in življenjski. Lahko bi pripeljali koga iz Nemčije, Srbije ali Rusije. Če ne poznaš utripa, težko vodiš zavod, ki je programsko in vsebinsko vezan z življenjem v mestu. V zavod EPK morajo biti vključeni tisti, ki se rodijo in prvič primejo čopič v Mariboru. "
Torej verjamete, da leto evropska prestolnica kulture uspela?
"Verjamem, da bo, ne glede na recesijo. Eni kažejo s prstom na župana, drugi na državo, tretji na kulturnike. Mariborčani in vsi udeleženci partnerskih mestih se bodo šele dan po tem zavedali, kako pomemben je bil projekt EPK za vse. Če ne bi šli v EPK, ne bi bilo v tej pisarni te energije po novi knjižnici, novi galeriji, novem nabrežju reke Drave, novem mostu, prenovi trgov. To je tisto, kar nas sili, da mesto spremenimo in mu damo drugačno vsebino. Nisem prepričan, da bi tako intenzivno delali Naskov dvorec, Lutkovno gledališče, hkrati pa stiskali državne institucije, da nam zaradi tega projekta morajo slediti. Lutkovno gledališče je financirala samo Mestna občina Maribor. Je edino na tem širšem območju in vsi otroci imajo enako ceno karte, ne glede na to, iz katere občine prihajajo. Izvajamo naloge regijskega pomena. Tako je pri knjižnici, bazenu Pristan, muzeju NO ... Ne zahtevam, da bi druge občine morale kaj prispevati, bi pa država morala meni in občini priznati, da imajo take ustanove regijsko in pokrajinsko nalogo. Financiram pa jih samo jaz."
"Ne samo on, Maks ni vezan samo na gospoda Pandurja, ampak na vse kulturne kreatorje v mestu in širše. Če pa želite preveriti, kako sem tesno zvezan z gospodom Pandurjem, pa vam lahko pokažem, da se večkrat slišiva tudi preko skypa. Pogovarjava se o marsičem, ne glede na to, da je on v Španiji."
Tomaža Pandurja ste v zgodbo evropske prestolnice kulture pripeljali vi. Ali mu še zaupate?
"Seveda mu zaupam, ker mu zaupajo tudi Mariborčani. Verjetno ste prehitro pozabili, da sem tudi sam izvedbo projekta Maks vezal na svoj mandat in s celim obrazom, ne s polovičnim, stopil pred volilce. Javno sem naznanil, da vežem svoj mandat na izvedbo Maksa. To je dokaz več, da Mariborčani zaupajo njemu in meni."
Ne glede na to, da pravzaprav ne opravlja nalog vodje programskega sveta in kreativnega direktorja programskega sklopa Terminal 12?
"To je že bolj strokovno vprašanje, kot župan se težko spuščam v to, ali vodi programski svet ali ne. Danes lahko človek preko spleta in elektronske pošte veliko opravi z doma ali iz sveta." Ste pa najbrž pričakovali, da bo pripravil program za Maks?
In kako daleč je Maks - kje so programsko-poslovno načrt, gradbeno dovoljenje, kredit? občina mora prva dati odgovore na to.
"Seveda, sam župan mora prvi jasno vedeti, kako je s tem. V naslednjem mesecu bodo nekatere stvari znane. Prav v zvezi z Maksom bom predlagal mestnemu svetu spremembo odloka zavoda EPK."
Maks je nacionalni in ne mariborski projekt
Kakšnega odloka?
"O tem zdaj še ne morem govoriti, gotovo pa boste, ko bodo stvari tako daleč, pravočasno obveščeni. Iz odloka bodo razvidni vloga in naloge Maksa. Ni skrivnost, da potrebuje Maks svoj zavod. Ali bo ta samostojen, poseben, ali pod okriljem katerega drugega zavoda, pa ni samo v pristojnosti župana. Interes za to bi moral imeti še kdo drug v Sloveniji, saj je evropska prestolnica kulture nacionalni projekt, ne samo županski in mariborski, in tudi Maks ni samo mariborski, ampak je nacionalni projekt. Jaz vem, kaj sem se pogovarjal s predsednikom vlade in vem, kaj sem se pogovarjal z ministrico za kulturo. To vedo tudi tisti, ki so bili zraven. Ves čas se usklajujemo. Zato je tudi mestni proračun na dnevnem redu šele danes (pogovarjali smo se pretekli četrtek, op. p.), ker smo prejšnji petek še usklajevali dinamiko financiranja nekaterih projektov, ki so povezani z evropsko prestolnico kulture. Če bi bila dinamika usklajena v januarju, bi imeli proračun že sprejet."
S podjetjem ZIM, ki bo investiralo v Maks, ste na zvezi?
"Smo na zvezi. Mislim, da so bila te dni oddana gradbena dela za rušitev objekta, dobili so tudi soglasje za sklenitev pogodbe za projektiranje in ne vidim nobenih zadržkov ali problemov, da postopki ne bi tekli in tega ne bi izpeljali."
So kredit že dobili?
"Mislim, da še ne."
Poudarjate, da veste, kaj ste se pogovarjali z Borutom Pahorjem in Majdo Širca, vendar pa noben od njiju ni nikoli javno zagotovil, da bo država financirala Maks. Nasprotno, ministrica je jasno obljubila zgolj selektivno pomoč, kakršna je pač na voljo javnim zavodom, ki niso v državni pristojnosti. Ničesar ni obljubila.
"Tudi jaz ničesar ne obljubljam, pa potem vseeno naredim. Ministrici zaenkrat zaupam. Predsednik vlade pa je večkrat prišel v Maribor in mislim, da bomo našli nekatere rešitve na nacionalni ravni, med njimi tudi v zvezi z Maksom in zavodom EPK."
Glede na predlagane (in vmes že potrjene, op. p.) investicije v proračunu se zdi, da bo Maks edina investicija, ki bo končana v letu 2012.
"Ne vem, od kod vam ti podatki."
Za novo umetnostno galerijo bosta letos namenjena manj kot dva milijona evrov, velik delež pa še v letu 2013. Tudi za knjižnico bo letos na voljo le petina sredstev. Kako naj torej mislimo, da bosta končani naslednje leto?
"Tudi država gradi tako, da dela s preobremenitvijo. Načrt je pripravljen tako, da bodo dela končana v juniju 2012, del opravljenega dela pa bo plačan v letu 2013. To pomeni, da delamo investicijo s preobremenitvijo za naslednje leto. Tako smo delali tudi v državnem zboru, ja, tudi tam se tako dela, tako se bo verjetno tudi zgodila cesta pod Meljskim hribom."
Ministrstvo za kulturo je namenilo obema projektoma po 10 milijonov evrov, vendar so bila ta sredstva vezana - ob gradbenih in drugih potrebnih dovoljenjih do konca marca oziroma maja - na adekvatno sofinanciranje občine in na porabo v letu 2011.
"Dinamika je usklajena z državo. Usklajevala jo je direktorica mestne uprave, in sicer za vse projekte: umetnostno galerijo, knjižnico in nabrežje Drave ter brv."
Protestno pismo madžarskemu veleposlaniku
Imate res težave z madžarskimi arhitekti, ki so bili s projektom nove umetnostne galerije izbrani na mednarodnem arhitekturnem natečaju? Slišati je, da grozijo s tožbo.œ
œ"Lahko grozijo, s čimer želijo, ampak bili so izbrani in to jih obvezuje. Jaz se z njimi nisem nikoli pogovarjal, ker je to delo mojih svetovalcev in strokovnjakov. Žal so izbrani arhitekti mislili, da lahko projekt zaključijo na hitro in na daljavo. Ampak treba je biti tukaj in sodelovati pri pridobivanju potrebnih dovoljenj. Upam, da bodo zaplet, ki je nastal, rešili. Napisal sem protestno pismo madžarskemu veleposlaniku, ki ga dobro poznam. V pismu sem razložil, da izsiljevanje ali grožnje niso način, kako naj bi se obnašali na pogajanjih."
Torej delajo prepočasi?
"Točno."
Zapletlo pa se je tudi pri Rotovžu. Cel projekt je narasel na 32 milijonov evrov, zdaj je skrčen na 14 milijonov. Kaj to pomeni?
"Ne na 14, ampak na 24 ali 25 milijonov. In to pomeni, da bo, ko bo proračun sprejet in gradbeno dovoljenje na mizi, tam gradbena jama in se bodo dela začela. Knjižnica ima prioriteto in zahtevam, da bo prireditveni prostor, kakršne je predviden v arhitekturni rešitvi, izveden. Projekt za Glavni trg in garažno hišo se tudi pripravlja, pripravlja ga gospod Reichenberg. In kot rečeno, tudi Maks se dela. Rahle težave so pri galeriji, za ostalo pa mislim, da bomo še pravočasno izpeljali. Kateri kulturni projekt pa je v osmih letih odprl, zaključil ali rešil moj predhodnik? Vam bom kar jaz odgovoril: obnovo Kulturnega doma Pekre in prebarvanje ter obnovo Unionske dvorane. In to, da se je moral zgoditi župan iz Ljudske stranke, ki je pokazal kulturno širino, nekatere v mestu pač boli."
Zavajali so me
To, da naj bi stal cel projekt Rotovškega trga 32 milijonov, je znano že nekaj mesecev.
"To pa ni res."
Novinarji smo bili s tem seznanjeni decembra. Zdaj, po treh mesecih, pa taka panika in zmanjševanje na vrat na nos.
"Pa kdo pravi, da je to na vrat na nos? To lahko samo vi rečete. Jaz vam povem, da so mene kot župana zavajali."
Kdo?
"Tisti, ki so naredili arhitekturni razpis in rekli, da bosta Mestna knjižnica in Rotovž znesla 16 milijonov evrov. In s tem podatkom mojih strokovnih služb je župan Kangler operiral, ko se je hodil v Ljubljano pogajat za državni prispevek."
Ampak vaša projektna pisarna je poznala prave cifre.
"Je, jaz pa jih nisem. Če bi jaz takrat to vedel, bi, ko sem šel do Pahorja, mogoče lahko dobil 15 milijonov od države, ne pa samo 10. Da zaključim s knjižnico: eno so želje, ki posegajo tudi v mestno hišo, ki je po funkciji županova hiša, drugo pa je realnost. Zdaj je Mestna knjižnica na 900 kvadratnih metrih, po projektu pa je naenkrat 6000 kvadratov. Biti moramo racionalni in usklajeni, zato sem se odločil, da izločim prenovo mestne hiše, ker ta ni potrebna. Knjižnica je zame pomembnejša."
Ampak prenova torej bo končana naslednje leto?
"Mora biti končana."
Glede na to, da je letos v proračunu za obnovo samo nekaj več kot pet milijonov državnih sredstev, bo torej za naslednje leto ostalo pet milijonov državnih sredstev, 14 milijonov pa bo morala dati občina. Bo?
"Seveda. Okvirna vrednost je nekaj več kot 20 milijonov, javno naročilo pa bo pokazalo, tako kot pri Medicinski fakulteti, ali bo kdo prišel in naredil vse skupaj za 15 milijonov. Tega bi bili veseli, če bo seveda imel reference in garancije. Ne vem, kakšna bo cena."
Se bo nabrežje Drave res pričelo urejati po Festivalu Lent?
"Tako je. Do festivala moramo pripraviti vso dokumentacijo."
Denar je zagotovljen, pravite, kaj pa za brv?
"Vse je. Ne vem, ali bomo dobili evropska sredstva, ene dvakrat bom še šel v Bruselj. Saj smo doslej v mojem mandatu realizirali že 45 evropskih projektov. Tudi Pekarna bo najbrž šla skozi. Je pa žalostno, da bi brez evropskih fondov pogoreli, ker je Pekarna na naših plečih, medtem ko Metelkovo financira država."
Kaj vam je pravzaprav svetoval Tomaž Pandur oziroma njegova firma Pandur Theaters v preteklem letu, da ste mu za svetovanje plačali 23 tisoč evrov?
"Veste, pogodba je javna, jo lahko preberete. Če pa želite odgovor, župan drugega največjega mesta si zasluži takšnega svetovalca na področju kulture, kot je Pandur Theaters oziroma Tomaž Pandur. Če si vzame župan drugega največjega mesta čas, da gre v Madrid skupaj z Igorjem Brlekom iz Festivala Ljubljana in Danilom Roškerjem iz SNG Maribor, pogledat Hamleta in se potem pogovarjati o ideji o drugem gledališču v Mariboru, je to opravičljivi razlog, da sklenem takšno pogodbo. Nad sabo imam nadzorni svet Mestne občine Maribor, ki sme in ima pravico skupaj z vami, ki obveščate javnost, pregledati vsako pogodbo in vsako delo."
Letos ste torej podpisali že novo pogodbo?
"Letos še ne, ker še nismo sprejeli proračuna."
Ja pa torej predvidena?
"Nismo predvideli, kar bomo letos več aktivnosti peljali skozi zavod EPK."
Univerza bo kupovala od občine
V proračunu ste predvideli prodajo galenskega laboratorija Mariborskih lekarn, s katero želite iztržiti 2,6 milijona evrov. Pisali smo že, da bi ta prostor v letu 2012 rad imel zavod EPK, kjer bi mesto našla Alternativna veleblagovnica. Razmišljate kaj o tem?œ
"Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru se zanima za ta prostor. Univerza se zanima tudi za zgradbo, kjer je sedaj Umetnostna galerija. Dogovora z zavodom EPK ni, ker sem obljubil rektorju v tej pisarni, da lahko načrtujejo odkup za potrebe fakultete. Zavod EPK bo moral prostore za to tržnico najti drugje."
Torej bo Univerza v Mariboru kupila te prostore?
"Ja, stari rektor Ivan Rozman je pred drugimi dekani izrazil interes, zato smo hišo, kjer je galerija, že ocenili. Vesel bi bil, če bi se v taki pomembni zgradbi, kot je stara UGM, znašla fakulteta ali del univerze. Dolgoročno želimo zapreti tudi Smetanovo ulico, kjer so fakultete, in narediti trg."
Kakšni so pravzaprav odnosi med zavodom EPK in občino?
"Odnosi do dobri. Vsaki četrtek so pri meni vsaj eno uro na koordinaciji vršilka dolžnosti generalnega direktorja Suzana Žilič Fišer, prihaja programski direktor Mitja Čander, prihaja Helena Hvalec, poslovna direktorica, in prihaja Franci Pivec, član sveta zavoda, ki je bil postavljen s strani Mestne občine Maribor."
Predsednika pa svet zavoda še nima.
"Ga bo dobil. Trije člani so so morali zaradi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije odstopiti."
Ampak tale zakon velja že od lanskega junija.
"Ja, bile so različne interpretacije, ali v svetu zavodu sme biti funkcionar ali ne. Potrebovali so pač nekaj mesecev za ugotovitev,da državni funkcionarji ne smejo biti v svetu zavoda. Kar se mene tiče, je to ena velika bedarija. Želel bi si, da bi ostala Jožef Školč, Stojan Pelko. Imel bi namreč stik z vlado, državo. Sam ne smem biti v svetu zavoda gasilcev, po zakonu pa prvi v mestu odgovarjam za požarno varnost."
Ko smo že pri sodelovanju med zavodom in občino - želja zavoda je bila, da bi bil kino Partizan jazz prizorišče, ga pa je sedaj za svoje depoje dobil Pokrajinski muzej. Direktor urada za kulturo Aleš Novak pravi, da ne gre za pogodbo z občino, ampak bo muzej morebitno razmerje sklenil z DSU, družbo za svetovanje in upravljanje, ki je upravitelj kina. A pozabil je povedati, da občina daje soglasje k dejavnosti. Se vam ne zdi, da bi na ta konec mesta takšno živo, glasbeno, obiskano prizorišče sodilo?
"Osebno sem imel interes, da bi tako kino Udarnik kot kino Partizan prišla v last Mestne občine Maribor, da bi lažje rešili te zgodbe. Kar zadeva Udarnik, v denacionaliazacijskem postopku smo dobili toliko lastnikov, da bi občina težko pridobila lastništvo. Tudi če bi bili lastniki v 70 odstotkih brez ostalega soglasja, pa čeprav bi šlo za enega lastnika, ne bi smeli vlagati v objekt. Enako je s Partizanom. Ne vem, kako je z njegovim lastništvom. Imam pa informacije, da vse to, kar ste me vprašali, drži."
Ko smo že omenili Aleša Novaka, govori se, da je direktor občinskega urada kot vršilec dolžnosti programskega direktorja zavoda EPK dobil ob svoji plači 30 tisoč evrov. Če je to res, bi bilo prav, da javnost to izve. Veste kaj o tem?
"Če je bila kakršnakoli pogodba sklenjena, ker je imel povečan obseg del, bomo preverili, ker so to urejali drugi. Nekaj je na tem, ne vem pa, če gre za tako velik znesek, čeprav bi ta moral biti kristalno jasen."
Takratni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Vladimir Rukavina pa pravi, da je funkcijo opravljal brezplačno.
"Ja, ker je bil hkrati direktor javnega zavoda Narodni dom."
Zavod naj vodi tisti, ki pozna dušo mesta
Ko programski svet ni dal zaupnice Rukavini kot kandidatu, ste lansirali novo vršilko dolžnosti generalnega direktorja, dr. Suzano Žilič Fišer. Eden od argumentov je bil, da ne potrebujemo ljudi od drugod, da jih imamo v Mariboru dovolj. Se vam zdi bistveno, da je generalni direktor iz Maribora?
"To je bil eden od argumentov in to tudi na glas povem. Dokler bom župan, me bo v tem mestu, ki ima univerzo in kulturne inštitucije, težko kdo prepričal, da v Mariboru nimamo človeka, ki bi bil dovolj sposoben, da bi vodil tak zavod. Obžalujem, da so nekateri igrali grdo igro, ko gospod Rukavina ni dobil podpore, kajti v Sloveniji ne poznam nobenega, ki bi imel več referenc. V istem rangu je Igor Brlek, Danilo Rošker in ostali direktorji zavodov. Smiselno se mi zdi, da tak zavod vodi nekdo, ki pozna dušo tega mesta, utrip, kulturni in življenjski. Lahko bi pripeljali koga iz Nemčije, Srbije ali Rusije. Če ne poznaš utripa, težko vodiš zavod, ki je programsko in vsebinsko vezan z življenjem v mestu. V zavod EPK morajo biti vključeni tisti, ki se rodijo in prvič primejo čopič v Mariboru. "
Torej verjamete, da leto evropska prestolnica kulture uspela?
"Verjamem, da bo, ne glede na recesijo. Eni kažejo s prstom na župana, drugi na državo, tretji na kulturnike. Mariborčani in vsi udeleženci partnerskih mestih se bodo šele dan po tem zavedali, kako pomemben je bil projekt EPK za vse. Če ne bi šli v EPK, ne bi bilo v tej pisarni te energije po novi knjižnici, novi galeriji, novem nabrežju reke Drave, novem mostu, prenovi trgov. To je tisto, kar nas sili, da mesto spremenimo in mu damo drugačno vsebino. Nisem prepričan, da bi tako intenzivno delali Naskov dvorec, Lutkovno gledališče, hkrati pa stiskali državne institucije, da nam zaradi tega projekta morajo slediti. Lutkovno gledališče je financirala samo Mestna občina Maribor. Je edino na tem širšem območju in vsi otroci imajo enako ceno karte, ne glede na to, iz katere občine prihajajo. Izvajamo naloge regijskega pomena. Tako je pri knjižnici, bazenu Pristan, muzeju NO ... Ne zahtevam, da bi druge občine morale kaj prispevati, bi pa država morala meni in občini priznati, da imajo take ustanove regijsko in pokrajinsko nalogo. Financiram pa jih samo jaz."
"Ne samo on, Maks ni vezan samo na gospoda Pandurja, ampak na vse kulturne kreatorje v mestu in širše. Če pa želite preveriti, kako sem tesno zvezan z gospodom Pandurjem, pa vam lahko pokažem, da se večkrat slišiva tudi preko skypa. Pogovarjava se o marsičem, ne glede na to, da je on v Španiji."
Ni komentarjev:
Objavite komentar