torek, 29. marec 2011

Nimajo niti za znamke, hude likvidnostne težave, a o financah ne bi razpravljali...

Četrtkova seja sveta zavoda, o kateri smo obširno pisali na podlagi medijskih zapisov, zdaj močno buri duhove. Ne le, da nadzorni organ Zavoda EPK ni govoril o aferi Zadrga, poraja se vprašanje, ali o tem ni presojal premišljeno in ali je sploh terjal odgovornost poslovne direktorice. Očitek o tem zdaj na svet zavoda naslavljajo že v samemu vodstvu EPK, kajti programski direktor Mitja Čander tako rekoč svetnikom deli ukore. Današnji Večerov članek, ki povzema nekatera dogajanja zadnjih dni:
Večer, torek, 29.3.2011, stran 14, KULTURA, avtor: PETRA ZEMLJIČ
Netransparentnost in pretakanje
Zakaj vrhovni organ Evropske prestolnice kulture, to je svet zavoda, ni razpravljal o perečih problemih, predvsem likvidnostnem stanju največjega kulturnega projekta v državi?
"Presenečen sem. Zavod EPK je v hudih likvidnostnih težavah, svetniki pa so se izognili celostni razpravi o tem," je za Večer dejal programski direktor Evropske prestolnice kulture (EPK) Mitja Čander. Minuli četrtek namreč svet zavoda EPK na presenečenje mnogih ni spregovoril o poslu, ki ga je brez javnega razpisa sklenila poslovna direktorica Helena Hvalec s podjetjem Zadrga. A zaradi nejasnosti se svet zavoda v prihodnje tej debati ne bo mogel izogniti; nenazadnje je med drugim tudi zaradi tega že odstopil član programskega sveta Simon Kardum, za razčiščenje in transparentnost pa se je zavzela v. d. generalnega direktorja Suzana Žilič Fišer, javnost pa, ker gre za javna sredstva, ki jih žal ne morejo obvladovati le nekateri, odgovore mora imeti.
         "Po eni strani razumem svetnike, da jih zanima program.Odprli so številna vprašanja, predvsem Milan Petek, ki je bil imenovan v svet zavoda ravno na ta dan zjutraj. Vse razumem, ker sem zmeraj pripravljen odgovarjati na vsako vprašanje. A me je presenetilo, da so se izognili debati ne samo o indicih pogodbe, ki vznemirjajo javnost, ampak tudi o finančni in institucionalni strukturi zavoda. Nahajamo se v hudih likvidnostnih težavah, saj smo premalo opremljeni z osnovnimi sredstvi za delo. Razmišljanja o tem, kaj je bilo narejeno na področju trženja in kaj v prihodnosti bo, pa bi morala svetnike zaskrbeti, a kaj več v peturni razpravi o tem ni bilo slišati," je bil jasen Mitja Čander, ki zagovarja odlične ideje in ekipo, ki naj bi do 15. septembra ustvarila ambiciozen program. "V takih razmerah si kvalitetnega dela žal ne predstavljam, zato pričakujem, da bo svet kot vrhovni organ zavoda prevzel odgovornost, pa tudi ustanoviteljica, mariborska občina, in vsi partnerji v projektu, od občin do države, ki prispeva glavnino javnih sredstev v projekt."

          Zgodovina se ponavlja 
         Kaj konkretno je zmotilo novega svetnika, nismo izvedeli, kajti Milana Petka včeraj nismo dobili na telefon. Vemo le, da doslej iz zavoda EPK še nismo prejeli uradnega sporočila, da je Milan Petek sploh član sveta (tudi na uradni spletni strani EPK ga ni), čeprav je na svetu razpravljal kot kot predstavnik občine namesto prav tako zelo verjetne nove direktorice Žilič Fišerjeve, ki je minuli teden dobila pozitivno mnenje tako sveta zavoda kot programskega sveta, saj ju potrebuje za potrditev v mestnem svetu. Peter Tomaž Dobrila, kandidat, ki se je prijavil na razpis, pravi, da se bo verjetno spet pritožil, kajti sveta nista o njem razpravljala, ker ga občinska komisija za volitve in imenovanja ni predlagala naprej. "Res je, povabili so me razgovor, a sem se opravičil zaradi službene poti in prosil, naj mi dajo nov termin. Da se z menoj ne bodo pogovarjali, so mi sporočili v petek ob 14. uri, ko so dobili mnenja obeh svetov. Zdaj moram počakati do konca postopka, da dobim obvestilo," nam je včeraj povedal Dobrila, ki ne razume, zakaj njegove imena z mariborske občine niso posredovali v zavod EPK.
         Programski direktor Mitja Čander navaja, da gre v primeru četrtkove razprave za komunikacijski nesporazum, s tem pa daje tudi vedeti, kaj je zmotilo nekatere nove člane. "EPK 2012 bo vpeta v lokalno okolje in bo pritegnila številne institucije, ne samo velike, tudi manjše, pritegnila bo meščane in meščanke s pobudami in idejami, zato je bila ocena le pavšalni pogled na celotno zgodbo. A opozarjam tudi na nasprotni vidik, o čemer je govoril tudi Simon Kardum v odstopni izjavi, in sicer na izjemno vznemirjenosti tistih, ki niso iz Maribora - da bo šlo zgolj za delitev med mariborske institucije. Sam podpiram oba vidika, po eni strani izrazito vključenost mariborskih institucij, po drugi pa odprtost navzven ter sodelovanje slovenskih in evropskih institucij, saj na koncu govorimo o evropski prestolnici kulture."
         
Helena Hvalec: Nisem odgovorna
         Se pa za nastalo situacijo vsaj objektivno soodgovorno ne počuti poslovna direktorica Helena Hvalec. Pravi, da poslujejo s pravili režima začasnega financiranja glavnega financerja, to je Mestne občine Maribor, ker proračun še ni sprejet. Ker je bil zavod EPK ustanovljen marca lani, za prve tri mesece, ki služijo za primerjavo, porabe ni bilo, zato so na občini prerazporedili 182 tisoč evrov, pravi Hvalčeva. Dodaja, da so to sredi decembra ustanovitelju že pojasnili, saj sredstva ne krijejo stroškov plač in honorarjev. Na vprašanje, zakaj potemtakem niso uredili premostitvenega bančnega kredita, da nekateri ne bi delali zastonj in se počutili manjvredne ob pogledu na številke pogodb, ki jih je sklenila z Zadrgo, Hvalčeva odgovarja, da kredita ne more dobiti, ker v odloku nikjer ne piše, da se lahko zadolžujejo, hkrati pa nimajo garancije, ki bi jo banki lahko predložili. 182 tisoče evrov je vse, kar smo lahko dobili, sklene.
         Ali je poskrbela za opremo Vetrinjskega dvorca in opremo, ki jo potrebuje programska ekipa, ki v njej dela (iz zanesljivih virov smo namreč izvedeli, da nekateri nimajo niti za znamko, da bi poslali pošto), Helena Hvalec pritrjuje. "Ja, oddali smo vse. Financerju smo oddali vse, kar potrebujemo. Problem pa je v tem, da gre za novo investicijo, ki bi jo moral občinski urad za kulturo predvideti že lani, lani pa to ni bilo možno, kajti takrat še ni bilo toliko programskih sodelavcev, pa še pričakovali smo jih manj. Večina ni zaposlenih in so pogodbeni, zato ne vem, kako se bo financer odločil glede opreme. Mestna občina Maribor pa bi morala dokončati Vetrinjski dvorec, ki je bil brez notranje opreme. To mora voditi občina in zato ni fer, da se govori o krivdi poslovne direktorice, čeprav sem pred meseci opozarjala, da se bomo znašli v likvidnostnih težavah."
         
Nečisto, netransparentno, pa še boli povrhu
         Poročali pa smo že, da je Simon Kardum odstopil iz programskega sveta EPK, ker z dosedanjimi pripravami ni niti malo zadovoljen. "Opozoril sem le na to, da so stvari postopkovno nečiste, s čimer mislim na imenovanje generalnega direktorja oziroma generalne direktorice zavoda. Drugo, kar je mene zmotilo, je vprašanje Maksa, idejnega projekta Mestne občine Maribor, kjer stvari niso popolnoma jasne, ni odpravljeno navzkrižje interesov. Vprašanje je, kdo stoji za tem projektom, ali je prišlo do arhitekturnega natečaja in zakaj ni prišlo, kdo bo posel vodil ... To je zadeva, ki je v investicijskem smislu netransparentna. Pa še zdaj ni jasno, kako je s konkretnim imenom in konkretnimi arhitekti v tem poslu. Tretje, kar pa je izbilo dno soda, pa so zapisi, o katerih se ni debatiralo in ki govorijo o pretakanju denarja za določene svetovalne storitve, za promocijo, to pa je nekaj, kar človeka zaboli. Vprašanje je, v kolikšni meri in na kakšen način je svet o tem govoril. Ali so zahtevali odgovornost od poslovne direktorice? In če so sprejeli poslovno poročilo, zakaj šele zdaj? Zelo pozno so ga in to je čuden signal. Posredni proračunski porabniki, kar javni zavodi so, poročila sprejemajo do konca novembra," dodaja Kardum, ki priznava, da se je vse kopičilo že nekaj časa, zato se je tudi odločil za odstop.
         V. d. generalnega direktorja zavoda Suzana Žilič Fišer pravi, da je "zaradi nejasnosti pri dosedanjem poslovanju zavoda in predvsem zaradi potrebe po postavitvi jasnih okvirjev delovanja v prihodnje svetu zavoda podala predlog o poglobljenem pregledu poslovanja s strani izvajalca z mednarodno licenco. Menim, da je to ključno za moje sodelovanje pri tem projektu. Cilj mojega delovanja je transparentnost vodenja, v skladu z zakonitimi podlagami in v skladu z moralnimi ter etičnimi standardi. Delovanje, ki je v preteklosti odstopalo od teh kriterijev, odločno obsojam, vsekakor pa težko komentiram podrobnosti".

         

Ni komentarjev:

Objavite komentar