četrtek, 24. marec 2011

Kultura in »kultura« iz jajčne lupine

Zapis novinarke Nade Ravter v današnjem Večeru (24. 3. 2011) daje misliti o usodi ljudi v mestu, kakršen je založnik Primož Premzl. Njegova monografija o Glazerjevih nagrajencih, torej o prvi kulturniški nagradi mesta, je minila v znamenju finančnega bojkota občine Maribor in EPK, hkrati pa tudi ljudi iz teh krogov. Kot se zmerom bolj otipljivo kaže, v mestu obstajata kultura in »kultura«. Počasi se zdi, da obstaja EPK produkcija in še ena, ne-EPK produkcija in da se dihotomija med obema poglablja. V smislu, da prva izloča drugo ali da se druga izločuje iz prve ali da si prva prisvaja drugo. Da sta dve in vsaksebi. Nič novega sicer, le do kraja zaostrena proizvodnja kulturnih vrednostnih orientacij skozi zadnja desetletja je to, ko se je na eni strani izoblikovala njena elit(istč)na struktura, medijsko in politično propagandistično reciklirana, na drugi strani margina alternativnih in manjših, pravzaprav marginalnih kulturnih produkcij, porinjenih na rob, prezrtih in preslišanih. EPK je sindrom neskritosti takega zatajevanja, razgaljajoč hipokritično naravo velikega dela kulturno-medijsko-političnega konglomerata tistih, ki se imajo za glasnike in medijske mecene mariborske kulture. Fragment zapisa:
V petek je bila v nabito polni Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice predstavitev knjige Petindvajset let Glazerjevih nagrad, v kateri je v besedi in sliki predstavljenih vseh 105 dosedanjih Glazerjevih nagrajencev. O njej so spregovorili Bruno Hartman, idejni oče teh nagrad in tudi sam Glazerjev nagrajenec, avtor spremne besede Franci Pivec, avtor fotografij Branimir Ritonja in Primož Premzl, založnik, urednik in avtor predstavitve nagrajencev, tudi on Glazerjev nagrajenec. Knjigo, ki je trajna in trajni pričevalec dogajanj v Mariboru, so označili za edinstveno likovno bogastvo, za velik ponos Maribora, publikacijo, ki ji v Sloveniji ni primerjave, in velik prispevek k EPK.
         Ni bilo mogoče preslišati, da za ta veliki prispevek k EPK občina ni primaknila nič. Resnici na ljubo: ponudila je 1500 evrov, a se je založnik za tako podporo vljudno zahvalil.
         Z občine na predstavitvi ni bilo nikogar ... Naključje? Morda. Ali pa ne. Lani junija je bila predstavitev monografije Stara trta. Ista in nabito polna dvorana, isti založnik (je v tem problem?). Tudi lani ne bi bilo nikogar z občine (župana so uradno opravičili), če ne bi nekdanja županja Magdalena Tovornik, ki je tako rekoč "idejna mati" vsega, kar se danes s trto in okrog nje dogaja, "spotoma" na občini "pobasala" tedaj zadolženega za kulturo in ga pripeljala na predstavitev. Za kulturo zadolženi je nato v imenu občine spregovoril in obljubil (domnevam, da v imenu občine), da bo čudovito monografijo občina izkoristila za poslovna darila.
         Gospod Premzl, koliko monografij je občina kupila? Nobene.
         Pa je bila tudi monografija Stara trta prispevek k EPK. Prezgodaj?
         P. S. Pravi Premzlov prispevek k EPK bo, kot je rekel v svojem kabinetu, da se bo za nekaj časa umaknil iz kulturnega delovanja za Maribor, 1. januarja kulturnega leta Gospodovega pa bo šel na zavod za zaposlovanje in brezposelnim delil knjige o Mariboru, ki Maribora ne zanimajo. In me vpraša, preko mene pa tudi vas: A ti ljudje (na občini itd.) živijo v jajčni lupini, da ne vidijo, kako ta narod živi, da namenijo 85.000 evrov za predstavo, ki je ne bo ...?

1 komentar:

  1. res neverjetno, da se nikogar niti ne dotakne, da ne spregledajo preko plota lastega jazza. očitno so ostali v peskovniku in se ne znajo in nočejo ločiti od svoje lopatice in "ajmarčka"


    skratka kultura v Mariboru je bila pred EPK in bo tudi po njem!

    OdgovoriIzbriši