Pandurjev teater bodo očitno le začeli graditi, čeprav smo doslej v to večkrat podvomili in pred tem svarili. V totalno sumljivih okoliščinah, po konspirativnih scenarijih in kolobocijah, kjer bo naročniku ZIM-u njegova lastnica v višini 77 odstotkov, torej občina, vsaj 20 let plačevala najemnino, in to v višini 2 milijona evrov na leto. No, plačevali bomo mi, davkoplačevalci. Članek v današnjem Dnevniku (30. 3. 2011):
Razvpiti Maks bo jutri doživel svojo gradbeno uverturo
Najemna pogodba za Mariborsko kulturno središče je zakonita samo v primeru, da jo je občina opredelila kot in-house naročilo
Slovenija - sreda, 30.03.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter
Maribor - Razvpito Mariborsko kulturno središče Maks, ki si ga je zamislil režiser Tomaž Pandur, mariborski davkoplačevalci pa bodo samo za najem objekta morali plačati 40 milijonov evrov, bo jutri doživel svojo gradbeno uverturo.
Pred začetkom gradbenih del se postavlja vprašanje, ali je občina sploh zakonito sklenila najemno pogodbo s podjetjem, ki bo udejanjilo to sporno naložbo v kulturno infrastrukturo.
Porušili bodo nekdanjo tekstilno tovarno
Težka gradbena mašinerija bo jutri začela rušiti poslopja nekdanje tekstilne tovarne MTT ob desnem dravskem nabrežju, nato bodo na tej lokaciji sezidali sporno kulturno novogradnjo, za katero je idejno zasnovo pripravil arhitekturni biro Sadar+Vuga.
Že čez nekaj dni pa naj bi podjetje ZIM, ki je uradni investitor Maksa, objavilo razpis za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških del. Najemna pogodba predvideva, da naj bi bil objekt zgrajen do konca junija 2012.
V Dnevniku smo že poročali, da se ta razpis menda ne bo skliceval na določila zakona o javnih naročilih. Naročnik, ki mu bo njegova 77-odstotna lastnica Mestna občina Maribor najmanj 20 let plačevala nekaj več kot dva milijona evrov letne najemnine za Maks, ima namreč ta projekt za zasebno investicijo in ne za javno. S tem bi se ZIM rad izognil pritožbenim postopkom na državni revizijski komisiji, ki utegnejo biti zelo dolgotrajni in zapleteni.
Izogibanje javnim naročilom je v tej nepremičninski zgodbi že stalnica. Tudi najemna pogodba med Mestno občino Maribor in podjetjem ZIM, ki sta jo župan Franc Kangler in direktor ZIM Matjaž Knez podpisala na lansko silvestrovo, je bila namreč sklenjena brez predhodnega javnega razpisa.
Zakonska izjema za Maks ne velja
Ali je to sploh zakonito, smo preverili na ministrstvu za finance. Tam so nam uvodoma pojasnili, da za presojanje pravilnosti oddaje javnega naročila niso pristojni. So pa v svojem odgovoru izpostavili zakonsko izjemo, po kateri ni treba izvesti postopka javnega naročanja, ko gre za najem obstoječega objekta. Maksa pa seveda še ni, zato ta izjema v tem primeru ne velja.
Obstaja pa še druga možnost, s katero se je občina zakonito izognila javnemu naročilu. "Glede na to, da je Mestna občina Maribor večinski družbenik ZIM, se zastavlja vprašanje, ali gre morda za izjemo tako imenovanega in-house naročanja. Pri in-house naročanju gre za pogodbe, sklenjene med gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih ima naročnik nadzor, primerljiv nadzoru nad svojimi notranjimi organizacijskimi enotami," je v odgovoru zapisala Urška Štorman z ministrstva za finance.
"Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da gospodarski subjekt sklepa pogodbe v skladu z določbami zakona o javnih naročilih tudi v primeru, če sami niso naročniki in če je ponudbena cena enaka ali nižja od cene na trgu. Poleg navedenega je v primeru in-house naročanja treba upoštevati tudi pogoj, ki izhaja iz sodne prakse EU, in sicer da izvajalec izvaja pretežni del poslov z naročnikom.
V sami pogodbi med občino in ZIM ni nikjer opredeljeno, da gre za in-house naročilo. Tega zakon niti ne zahteva. "Smiselno pa je, da jo ima opredeljeno v svoji dokumentaciji," so poudarili na finančnem ministrstvu.
Zakaj pogodba za najem objekta Mariborskega kulturnega središča Maks ni bila predmet javnega naročanja, smo povprašali tudi občino. Odgovor naj bi prejeli danes.
Ni komentarjev:
Objavite komentar