torek, 23. november 2010

Ne kulturni duh, plen za svoje žepe

Kdor čaka, dočaka prvi Večerov kritičen članek na temo EPK-ja  izpod peresa Katarine Šulek:

Glosa
Kulturni duh v Tamu

Zadnji čas, da turistične agencije začnejo po Evropi, lahko pa seveda tudi  širše, prodajati letalske, avtobusne in vlakovne rezervacije za pot do Maribora in nazaj. Čez dve, tri leta bo to slovensko mesto prestolnica evropske kulture, mesto mladih, gostilo bo univerzijado in mladinsko svetovno šahovsko prvenstvo. Ker pa sta do takrat še vsaj dve leti, tudi ni nujno, da se bo pri tem ustavilo. Saj bi v Mariboru vzeli še organizacijo evropskega košarkarskega prvenstva, tudi zato naj bi bili zagreteži za še eno bleščečo zgodbo že pri mariborskem županu, a ko so videli obstoječo mestno športno infrastrukturo, so si premislili. In raje odšli v center države.
         V Mariboru pač to, da je kriza lahko priložnost, jemljejo dobesedno. In nameravajo v dveh, treh letih zgraditi in obnoviti toliko, kot jim ni uspelo vso poosamosvojitveno dobo. Resda morajo za vsak tak mednarodni projekt imeti tudi dovolj svojega denarja, saj Evropejci ne dajo vsega. In resda je 85 odstotkov občinskega proračuna vsako leto že razdeljenega – za obveznosti, kot so denimo vrtci, plače zaposlenim, pa vzdrževanje javnih zavodov in cest. A Maribor ima tudi svojo banko. Z imenom mesta. Taka bi lahko dala dober kredit. Sploh pa, dokler ne bankrotira država, tudi mesto ne more. In če ta ne da zdaj, bo pač dala pozneje.
         Navsezadnje pa je Maribor že univerzitetno mesto, v kar ga je – zastonj, zgolj s pripisom na mestnih tablah in logotipu - v svetovne razsežnosti okarakterizirala edina mariborska županja doslej. Ob toliko doktorjih znanosti in študentih v mestu, nekateri od teh dosegajo hekersko slavo svetovnih dimenzij, res ni treba skrbeti, da ti ne bi našli kakšnega izhoda iz morebitnega flopa. Resda se o univerzi sliši predvsem, kadar se ji zgodi kakšna afera, ali pa ob kakšni častitljivi obletnici katere od fakultet. A do zdaj pač še ni bilo takšnega izziva.
         Tako je torej edina skrb, kako te velike zidove in popedenane mestne trge napolniti tudi z velikim duhom. Ki pa mu nikakor ne uspe priti. Mestu, ki je dobilo priložnost, da bo eno leto evropska prestolnica kulture zato, da bi se njeni meščani povezali in zaživeli v kolektivnem duhu kreativnosti, se je zgodilo ravno nasprotno: bodoča prestolnica je tiste, ki naj bi ta duh z meščani zgradili, samo še dodatno pokregala. Razlog je znan: redki so v njej videli priložnost za graditev velikega kulturnega duha, mnogi so v njej videli velik plen za svoje žepe.
         In tako so zdaj v sam vrh projekta namestili nekdanje Mariborčane iz Ljubljane. Ti nameravajo kulturno socializirati občane tako, da bodo širili kulturni duh med delavce. In bodo šli v Tam. Ki pa ga že od 1996. ni več. In kulturno urbanizirati mesto. Tako bodo lahko Mariborčani v letu 2012, sedeč na stolčkih, opazovali v izložbi umetnico, kako bo iz odpadnih materialov izdelovala luči. In se urbanizirali. Po tem pa z mostu, kamor bodo namestili njene kreacije, pogledovali na znano zgradbo banke - kaj bo, če bo po enem letu veliki kulturni in urbanizirani duh izginil in bodo ostali le še veliki zidovi.

ponedeljek, 22. november 2010

Misleci, agenti, pravljičarji

EPK v rokah agentov in mislecev. Ja, takšen je pač naslov članka iz Večera. Neverjetno pravljičarstvo iskalcev duha mesta in svetega grala, krneki. Ustvarjalci projekta EPK nam razgrinjajo, v kako hudo inkubatorski in zapozneli fazi so njihove ideje ter, seveda, kako abotne so povečini.
Izpostavimo dva kontrasta. Obetajo nam intervenco v prostor s pomočjo odpadkov. Nič nimamo proti takšni umetniški praksi, poanta je drugje:
Lepo in prav, pošten delovnik, toda ali so že vsi pozabili, kako je mestna oblast z gospodom Kanglerjem na čelu sovražno nastrojena proti prostovoljnemu pobiralcu odpadkov Francu Jesenku, ki ga šikanira na vsakem koraku (tu, tu). Njegovi zbrani odpadki bi nenadoma prišli kar prav, kajne? In za kronane kulturne politične glave bi bila kot nalašč kakšna bodeča žičnata krona. Jesenek utegne postati nadvse uporabna kulturniška figura, če ga bodo le pripustili v svoje občestvo... Nič bati, ne bodo.
O svojem ustvarjalnem početju imajo ustvarjalci visoko mnenje, izpostavljajo nizke številke. Namesto da bi se dilali za 40 ali 50 jurjev evrov, želijo biti kreativni sami:
Zaključimo benevolentno, v upanju, da misleci premagajo agente. Zofijinim kot filozofom in nekomu, ki se že 15 let poglavja v mentalno močvirje Maribora in trudi priti iz njega, ob vseh polenih pod noge, zveno zelo znano. Mi smo za mišljenje in mislece, res. Čeprav nam je Mestna občina Maribor z vsemi kulturniki vred zavrnila vse tri kulturne projekte, vztrajamo. Rodinov mislec v glavi spletne strani Zofijinih naj bo komu za zgled. Iskalnik z arhivi pod njim je tudi na voljo.

ponedeljek, 01. november 2010

Pandurjevo gledališče: noro, šokantno, mafijaško

Citat iz zapisa STA:
Tokrat je javnost vznemirilo predvsem sprejetje odločitve o gradnji centra, ki je padlo brez javne razprave. Prestavitev ideje je bila, kot je za STA povedal direktor Cankarjevega doma (CD) Mitja Rotovnik, "nora in šokantna". Ideja ni izšla iz mariborske ali širše kulturne baze, v obliki soglasja civilne družbe in institucionaliziranega javnega sektorja, temveč je bila županovo predvolilno presenečenje, ki ga je lansiral izrazito nedemokratično prek korespondenčne seje.
Rotovnik meni, da se mariborski župan Franc Kangler vede v skladu z mislijo: Kultura, to sem v Mariboru jaz. Rotovniku "vse skupaj diši po mafijaštvu". Kot opozarja, je problemov več. Ne le, da investicija, ki bi bila dražja od gradnje Cankarjevega doma, ni bila stvar javne razprav, nihče, ki nasprotuje županovi samovolji, sploh ni videl elaborata o ekonomski upravičenosti te investicije. In še: "Vsi navdušeni protagonisti nove mariborske investicije tudi pozabljajo, da se je recesija šele zares začela in da jo bomo s takimi rokohitrskimi pobudami le poglabljali."
....
Svoje mnenje o centru uprizoritvenih umetnosti ima direktor nevladne organizacije Pekarna magdalenske mreže Gregor Kosi. "Pred časom smo v primeru prenavljanja Pekarne slišali, da Maribor nikakor ne potrebuje in si ne more privoščiti novega javnega zavoda, čez čas pa je realnost bistveno drugačna, perspektive pa silijo iz najbolj herojskih gabariti," je za STA povedal Kosi.
Center uprizoritvenih umetnosti bo zrasel zelo blizu Pekarne. Ali Kosi center razume kot konkurenco Pekarni? "Za tiste, ki Pekarno mislijo kot prostor alter potrošnje, gotovo, za tiste, ki živimo Pekarno kot organizem za spreminjanje sveta, pa nikakor. Zaplete se lahko le v finančnem smislu - denar za prenovo, sofinanciranje programov - kjer pa bo zelo hitro jasno, katere so mestne prioritete," je povedal Kosi.
Članek. Lokalni časopis Večer danes proslavlja neslavno obletnico: mineva natanko štiri mesece, Večerovi novinarji pa še vedno niso bili sposobni priobčiti kritičnega članka o EPK. Z nasprotnim nimajo težav. Še dobro, da obstajajo drugi mediji.