sobota, 14. maj 2011

Kanglerjeve nečednosti in projekti EPK

Komentar Tomaža Klipšteterja v Dnevniku v tistem delu, ki govori o Kanglerjevih potencialnih kaznivih dejanjih, povezanih z EPK, tj. o MAKSu alias Pandurteatru in UGM:
Če lahko odkrijemo datum, kdaj so kriminalisti prižgali zažigalno vrvico, ki je maja 2011 sprožila veliki pok, je težje napovedati, kdaj bo Kanglerjev pregon doživel pravnomočni sodni epilog. To se že zaradi obsežnosti preiskovanih dejanj ne more zgoditi prej kot po dveh letih. Če ne bo sledil še kakšen hujši kriminalistični udarec, s katerim bi zmogli utemeljiti ponovitveno nevarnost, bo Kangler še dolgo županoval in se sestajal z najvišjimi gosti Evropske prestolnice kulture 2012 in Zimske univerzijade 2013. In se bo dogajalo, da bo kakšno protokolarno srečanje skrajšano, ker se bo županu mudilo na sodišče.
Zakaj je izmed deveterice, ki ji je bila odvzeta prostost, samo Vinko Merc, vodja urada za okolje in prostor Upravne enote Maribor, pristal v priporni celici, se je v minulih dneh spraševal marsikdo, ki je spremljal poročanje o tej kriminalistični akciji. Ne nazadnje bo osmerica, ki je na prostosti, zdaj imela veliko časa za usklajevanje svojih izgovorov.
Odgovor ponuja zakon o kazenskem postopku. Iz njega izhaja, da upravičena bojazen, da bi preiskovanec vplival na priče, ni zadosten razlog niti za to, da bi se zoper njega odredilo 48-urno pridržanje in pripor. Le nenavadno premožnemu birokratu, ki bdi nad izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj, so utemeljili obstoj ponovitvene nevarnosti, ki pa je ustrezen razlog za zadržanje osumljenega za rešetkami.
Seveda je smotrno postaviti tudi vprašanje, zakaj kriminalisti niso zmogli argumentirati ponovitvene nevarnosti pri Kanglerju&Co. Odgovor policije bi bil najbrž takšen, da v preiskovanih dejanjih, ki naj bi se zgodila v obdobju 2008-2010, ni mogoče najti ustreznih utemeljenih razlogov za to nevarnost.
Njihov poduk bi bržkone pravno držal vodo. Iz realno-politične perspektive pa definitivno ne. Ker je v Sloveniji povsem razvrednotena moralna odgovornost, ki bi morala politika (pri)siliti v odstop, pri Kanglerju obstaja najvišja možna stopnja ponovitvene nevarnosti. Zato ne bi bilo presenečenje, če bi se moral zagovarjati še zaradi kakšnega novega razhajanja z zakoni ali predpisi. Denimo v zvezi z zgodbo polžje prenove Trga Leona Štuklja, pri kateri je treba s povečevalnim steklom iskati zakonske podlage, ki jih občina ni kršila. Ali pri razvpitem megaprojektu Mariborskega kulturnega središča - Maks, kjer je bila najemna pogodba z investitorjem v to kulturno novogradnjo sklenjena v nasprotju z zakonom o javnem naročanju.
Spiska nečednosti s tem ni konec. Tudi afera v zvezi z novo Umetnostno galerijo Maribor bi morala zanimati kriminaliste. Madžarska arhitekta, ki sta avtorja najboljše idejne načrtovalske zasnove nove galerije, sta skupaj s svojo ekipo več kot deset mesecev delala, ne da bi jim občina nakazala evro dogovorjenega honorarja. Mariborska oblast, ki ni nikoli odkupila vseh zemljišč, na katerih naj bi se zgradila galerija, je medtem skonstruirala scenarij, po katerem naj bi bili madžarski arhitekti nesposobni opraviti svoje naloge. Zato naj bi bila občina prisiljena z njimi prekiniti sodelovanje. Županstvo je 11. aprila naposled sporočilo javnosti, da odstopa od projekta gradnje nove UGM na Lentu. Madžari pa so isti teden dobili občinski dopis, v katerem o ustavitvi projekta ni niti besede. Je pa dopis vseboval dolg spisek pripomb k njihovemu idejnemu projektu in pojasnilo, da morajo arhitekti odpraviti vse pomanjkljivosti, če želijo dobiti honorar za opravljeno delo.
"Kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let." To je definicija kaznivega dejanja goljufije. Podobnost z zgodbo madžarskih arhitektov je zgolj naključna.

Ni komentarjev:

Objavite komentar