Top lista deset – padli v vojni za EPK

Tomaž Pandur, Vladimir Rukavina, Simon Kardum, Dragan Živadinov, Jožef Školč, Stojan Pelko in Jozsef Györkös (skupaj),  Emanuel Čerček, Alojz Križman, Franc Kangler, Franc Mlakar in Helena Hvalec – takšna je bera TOP TEN odhodov ljudi iz projekta EPK, ki jo je sestavila Deja Crnović na spletni strani SIOLa.

Top 10 odhodov pri projektu EPK 2012

Odhod Pandurja in Živadinova s projekta EPK 2010 sta zgolj zadnja med številnimi. Pogledali smo, kdo vse je do zdaj že zapustil projekt in kdo to namerava storiti v bližnji prihodnosti.

Prejšnji teden sta se zaradi podeljevanja sredstev znotraj projekta Evropska prestolnica kulture 2012 v besedni obračun, pri katerem je bilo nekaj tudi "neprimernega ravnanja z inventarjem", zapletla Mitja Čander in Dragan Živadinov. Sprla sta se v tednu, ko je svojo odstopno izjavo z mesta predsednika programskega sveta dal Tomaž Pandur.

1. Tomaž Pandur

Odstop Tomaža Pandurja z mesta predsednika programskega sveta javnega zavoda Maribor 2012 je zadnji, a zagotovo najbolj odmeven odstop. Pandur je med razlogi zanj navedel kriminaliziranje njegovega dela v medijih, novinarji pa so opozarjali predvsem na to, da je Pandur kot predsednik programskega sveta lahko odločal tudi o svojih umetniških projektih gledališča Pandur Theatres in po nekaterih namigovanjih naj bi to tudi počel, saj se je primer že znašel pri komisiji za preprečevanje korupcije. Ena od osrednjih Pandurjevih idej pri projektu EPK je bila postavitev dvorane mariborskega kulturnega središča Maks, in prav načrti, da naj bi v dvorani Maks postavili tudi Umetnostno galerijo Maribor, to naj bi po prvotnih načrtih zgradili na obrežju Drave, pa se je zapletlo z madžarskimi arhitekti, naj bi še posebej zmotili Pandurja in pripomogli k njegovemu odstopu.

2. Vladimir Rukavina

V začetku leta je s položaja vršilca dolžnosti generalnega direktorja zavoda Maribor 2012 odstopil Vladimir Rukavina, potem ko programski svet zavoda niti njemu niti drugemu kandidatu za generalnega direktorja ni dal pozitivnega mnenja. Čeprav je sprva mariborski župan Franc Kangler napovedoval, da bo poskušal Rukavino vseeno imenovati na mesto, je bil njegov odstop nepreklicen. Tudi njemu so kot predsedniku Narodnega doma Maribor očitali dvojno funkcijo, nepravilnosti je zanikal, za počasno napredovanje projekta pa razloge vidi v velikih zneskih, zaradi katerih so številni v projektu prepoznali predvsem lov na plen.

3. Simon Kardum

Konec marca je z mesta člana programskega sveta javnega zavoda Maribor 2012 odstopil Simon Kardum, direktor Centra urbane kulture Kino Šiška. Odstopil je zaradi nezadovoljstva s pripravami, postopki imenovanj in koordinacijo vsebin. Ali kot je zapisal v odstopni izjavi: "Čeravno se je pred nekaj meseci zazdelo, da bo nova razširjena ekipa vendarle premaknila zgodbo iz letargičnega kolovoza, mi je zdaj postalo jasno, da bo vse skupaj zabredlo v drobne premisleke o drobnih zgodbah, v lokalpatriotsko plenjenje proračunskega denarja in v zadovoljevanje sebičnih interesov."

4. Dragan Živadinov

Dragan Živadinov je pri projektu EPK sodeloval kot umetnik, in sicer z opero Zvezdno mesto, njegov konec sodelovanja pri projektu EPK pa je bil zagotovo najbolj spektakularen. Le nekaj dni po odstopu Tomaža Pandurja se je s programskim direktorjem Mitjem Čandrom zapletel v glasen spor glede financiranja opere. Po Čandrovih besedah naj bi mu Živadinov grozil in neprimerno ravnal z inventarjem, Živadinov pa je trdil, da mu je grozil z umetnostjo "direkt v glavo". Ker je Čander za TV Slovenija izjavil, da je Živadinov od njega pričakoval 900 tisoč evrov, ga je Živadinov prihodnji dan obtožil laganja in pozval na detektor laži. Čander poziva noče komentirati.

5. Jožef Školč, Stojan Pelko in Jozsef Györkös

Zaradi uveljavitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije so morali članstvo v svetu javnega zavoda Maribor 2012 zapustiti Stojan Pelko, sicer državni sekretar na ministrstvu za kulturo, Jozsef Györkös, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, ter predsednik sveta Jožef Školč, ki je sicer državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Njihove siceršnje funkcije po tem zakonu namreč niso bile združljive s članstvom v svetu zavoda, mariborski župan Franc Kangler pa njihov odhod obžaluje, ali kot je povedal v intervjuju za časnik Večer, "kar se mene tiče, je to ena velika bedarija".

6. Emanuel Čerček

Emanuel Čerček je pred dvema letoma prevzel službo za razvojne projekte in investicije na mestni občini Maribor, kot županov svetovalec za investicije pa naj bi bedel tudi nad naložbami Evropske prestolnice kulture. Konec lanskega leta, ko so se že izjasnili zapleti v zvezi z novogradnjami pri EPK, je odstopil.

7. Alojz Križman

Ker se pri gradnji osrednje stavbe projekta EPK, Maksa, zapleta, je župan Franc Kangler lani sprejel predlog občinske opozicije, da se za nadzor gradnje ustanovi gradbeni odbor. A že sredi marca je iz odbora protestno odstopil Alojz Križman, češ da se projekt Maks izvaja nepregledno in da dolgoročno prinaša prevelike obveznosti za občinski proračun. Ali kot je zapisal v odstopni izjavi, "po zelo podrobni analizi projekta in glede na zelo sporen način vodenja gradnje ter vodenje vsega mi moje vedenje o teh zadevah žal ne dopušča sodelovanja pri projektu, ki bo v končni fazi mestu le v breme".

8. Franc Kangler (mandat vezal na Maks)

Med ljudmi, ki so najbolj zaupali Tomažu Pandurju, je zagotovo mariborski župan Franc Kangler. Ta je konec marca v intervjuju za Večer poudaril, da bo v primeru, da projekt Mariborsko kulturno središče Maks, ki je idejni otrok Tomaža Pandurja, ne bo uspešno dokončan, odstopil. Glede na to, da so odprtje Maksa že prestavili na junij prihodnjega leta in da podrobnosti o začetku gradnje še niso znane, hkrati pa je obupal tudi član nadzornega odbora Alojz Križman, se lahko zgodi, da se bo na seznam polnopravno uvrstil tudi Franc Kangler.

9. Franc Mlakar (ugibanja)

Čeprav se zdi, da je srž težav v zvezi z EPK v samem Mariboru, ki je nosilno mesto projekta, pa se stvari očitno zapletajo tudi v partnerskih mestih. Z mesta ptujskega koordinatorja naj bi namreč želel odstopiti Franc Mlakar. Čeprav sam še ni podal odstopne izjave, naj bi ptujski župan že iskal njegovo zamenjavo, zaradi česar so se govorice o Mlakarjevem odstopu tudi razširile.

10. Helena Hvalec (ugibanja) in podjetje Zadrga

Poslovna direktorica Helena Hvalec je bila deležna mnogo kritik zaradi domnevno spornih pogodb, sklenjenih s podjetjem Zadrga. Z njimi naj bi trženjske storitve pogodbe izvedla brez javnega razpisa, s čimer je kršila načela preglednosti in konkurenčnosti. A ko je nova generalna direktorica Suzana Žilič Fišer zahtevala revizijo spornih postopkov, je svet zavoda to zavrnil, hkrati pa na marčevski seji na presenečenje marsikoga o spornih pogodbah niso govorili. Številni zato ugibajo, ali bo svoje mesto zapustila tudi poslovna direktorica zavoda.

Deja Crnović