sobota, 02. april 2011

Elegantna poveljnica kulture, ki ji očitajo popoldansko obrt

Da se razumemo, v četrtek dokončno potrjena generalna direktorica javnega zavoda EPK Suzana Žilič Fišer se otepa številnih funkcij in za popoldansko obrt ji očitajo omenjeno – biti generalni direktor. V Dnevnikovem dolgem portretu (2. 4. 2011), v katerem ne manjka osupljivih biografskih detajlov, si bomo ob dobičkaželjnosti, ki žal ni obrodila sadov, najbolj zapomnili npr. njeno izjavo: »Če se bodo razčistile razmere na zavodu, se bom povsem predala funkciji generalne direktorice, svoje obveznosti na fakulteti pa bom začasno prenesla na svoje sodelavce.«
Žilič Fišerjeva z njo priznava, da zaenkrat ne deluje kot generalna direktorica zavoda s polno paro. Priznava torej trenutno popoldansko obrt - če se ne bodo razčistile razmere, ki zdaj vladajo, ko to obrt opravlja. Zavestno in premišljeno je sprejela ponujeni mandat ob vednosti in s kalkulacijo o svoji lastni distanciranosti. In ob očitkih, da je na zavodu EPK odsotna, kot piše v spodnjem članku. Postavlja pogoje, kdaj in kako bo začela delati popolnoma. Zdelo se nam je, a smo se znova ušteli, da projekt EPK zahteva stoprocentno angažirane ljudi. Pa ti programski direktor izjavi, da ni nič hudega, če je predsednik programskega sveta mesece v tujini. Da to ne vpliva na njegovo operativnost. (Pravijo, da je znova odpotoval, a ga niso zaznali niti na simbolni gradbeni otvoritvi svojega studenškega teatra.) In zdaj nam generalna jasno pove, da se še ne predaja zares svoji funkciji in navaja pogoje za predajanje. Zakaj je sploh sprejela mandat? Je mar čudno, da vodstvu EPK očitajo neresno ležernost?
Sicer pa članek v celoti:
Elegantna poveljnica kulture
Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, želi najprej razčistiti minulo poslovanje v zavodu
Ljudje z ozadjem - sobota, 02.04.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter
Suzano Žilič Fišer bi lahko opisali kot pragmatično karieristko, ki se zna s preračunljivimi koraki zmeraj povzpeti še stopnico višje. Januarja je postala predstojnica katedre medijskih komunikacij na Univerzi v Mariboru, komaj mesec dni kasneje pa je že prevzela naloge vršilke dolžnosti generalne direktorice zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture  
 Ne bi ustrelili mimo z oceno, da jo fascinirata oblast in možnost vpliva. Čeravno najnovejši zapleti razkrivajo, da predavateljica ni vstopila v projekt EPK izključno zaradi privlačnosti direktorskega prestiža in protokolarnega rokovanja z znanimi imeni. Očitno so jo tisti, ki so jo posedli na evropski kulturni prestol, podcenjevali. "Če ne bo zelo kmalu razčiščeno minulo poslovanje v zavodu, v ta projekt sploh ne bom vstopila," je odločna 40-letna Mariborčanka.
Zahteva revizijo
Vodenje EPK prevzema Žilič Fišerjeva v času, ko je do začetka največjega kulturnega projekta na Slovenskem samo še osem mesecev. Krizne razmere, nastale zaradi časovne stiske, poglabljajo predvsem disfunkcionalna uprava zavoda in javna nesoglasja s "problematično" poslovno direktorico Heleno Hvalec, ki je v minulih mesecih na veliko sklepala pogodbe, po katerih se na desettisoče evrov steka iz zavoda v prijateljske žepe. Hkrati morajo sodelavci programskega direktorja Mitje Čandra že več tednov shajati brez honorarjev.
Žilič Fišerjeva je ob svoji predstavitvi svetu zavoda presenetila z zahtevo, da občina izpelje revizijo minulega poslovanja. Vendar je svetniki - na njeno veliko razočaranje - niso uslišali. O tej pomembni temi si niti poglobljene razprave niso želeli. Ali kot se je izrazil član sveta Srečko Meh: "Ni kaj skrivati in ni treba iz te zadeve delati velikega slona, ki jih imamo že itak dovolj."
Generalno direktorico EPK je ogorčila tudi poteza občine, ko je v svet zavoda rokohitrsko imenovala Milana Petka, nekdanjega strankarskega prijatelja Helene Hvalec v mariborski LDS. Petek se je seveda takoj postavil v bran kritizirani poslovni direktorici, drugi svetniki pa Žilič Fišerjevi niso ustrezno "krili hrbta". Njeno nezadostno avtoriteto je resda skušal okrepiti predsednik sveta zavoda Oto Luthar, ko je poučil člane uprave, da v njej obstaja jasna hierarhija, podobna tisti med rektorjem in prorektorji. A je takšen osnovnošolski poduk Žilič Fišerjevi prej dodatno škodil kot koristil.
Po teh uvodnih razočaranjih je "generalna" v projektu EPK pripravljena sodelovati zgolj, če bo občina spremenila odlok o ustanovitvi, tako da bo generalni direktor dobil bistveno več pristojnosti. "Generalni direktor mora biti eleganten komandant, ki ima celovit vpogled v delovanje zavoda in uživa stoodstotno podporo ključnih sodelavcev," je Žilič Fišerjeva opisala svoj pogled v prihodnost. Uprava bo verjetno kmalu doživela prevetritev, bolj tvegana je napoved, kdo jo bo zapustil (prvi).
Televizijka
"Enkrat medijec, zmeraj medijec!" o sebi pravi Suzana Žilič Fišer. Zanimanje za medije je pokazala že takoj po srednji šoli. Vpisala se je na študij novinarstva na FDV in v tistih letih napisala nekaj člankov za Večer. Na obdobje v mariborski časopisni hiši jo vežejo najlepši spomini, pravi. A tiskani medij je ni mogel zadovoljiti. Najprej je nekaj časa službovala na RTV, nakar je leta 1995 izkoristila priložnost, ko se je v Sloveniji ustvarjal nov komercialni medij. Vrata v televizijski biznis ji je na široko odprl Janez Ujčič. Ustoličil jo je kot urednico in namestnico direktorja mariborske produkcije za programe Pop TV. Med drugim je bila izvršna producentka oddaje Pop party. "Bila je kot porcelanasta pupa, zmeraj prijazna in ljubezniva," se spominja eden izmed njenih tedanjih sodelavcev.
Leta 2001 je njen soprog Jure Fišer prevzel vodenje Gorenjeve podružnice v Londonu. Družini se je ponudila priložnost selitve na Otok, ostali so tri leta. S štipendijo je pridobila status gostujoče raziskovalke na univerzi v Westminstru. "Med bivanjem v Veliki Britaniji je srečala veliko znanih, od papeža do igralcev, ki so prihajali v redakcijo televizije, kjer je delala. Pred kratkim je spoznala tudi kraljico Elizabeto II., saj je bila povabljena na slavnostni sprejem med njenim obiskom v Sloveniji. Bila je ena redkih, ki so se z njo tudi rokovali," piše v njeni uradni predavateljski spletni biografiji.
V Mariboru se je v času njenega zdomstva pripravljala ustanovitev študija medijskih komunikacij na fakulteti za elektrotehniko in informatiko. Akademska kariera jo je mikala že od nekdaj. "Na fakulteti se je zaposlila, ker se ji zdi pomembno, da svoje desetletne izkušnje v industriji prenaša študentom, da lažje razumejo teorijo," piše v njeni biografiji. Junija 2004 je zagovarjala doktorsko disertacijo na Fakulteti za družbene vede z naslovom Upravljanje televizije: študija primera britanskega Kanala 4 kot mešanega (komercialno-javnega) upravljavskega sistema.
Na fakulteti predava šest predmetov. Med študenti naj bi bila dokaj priljubljena, čeprav njena aktualna ocena na spletni strani Profesorji.net (2,79) tega ne potrjuje. "Slabo znanje in slaba pedagoginja. Zveze, zveze, zveze... le kje bi bila brez njih?" je zapisal eden izmed anonimnih komentatorjev. "Kultura javne ocene je pri nas na zelo nizki ravni," relativizira slabo trojko Žilič Fišerjeva, "glasujejo le tisti, ki so izrazito pozitivno ali izrazito negativno opredeljeni."
V svoji - medijski - stroki ni pridobila večje prepoznavnosti, v javnosti o tej temi praviloma razpravljajo drugi. Ali je razočarana, ker je mediji pogosteje ne povprašajo po mnenju? "Kadar so debate na ravni medijske stroke in nisem povabljena jaz ali naš inštitut, se počutim deprivilegirano," odgovori. "Kadar pa so te razprave na ravni političnega diskurza, sem zadovoljna, da nisem zraven."
Pisala zakon in mu nasprotovala
Seveda pa Žilič Fišerjeva ni apolitična. Dobri odnosi s politiki so ji omogočili, da je že vrsto let članica sveta zavoda SNG Maribor. Leta 2008 jo je župan Franc Kangler umestil v začasni sekretariat EPK, lani je postala "občinska" članica sveta zavoda Maribor 2012. Po letošnjem odstopu Vladimirja Rukavine jo je Kangler imenoval na njegov položaj vršilca dolžnosti. Prijavila se je na javni razpis za položaj generalnega direktorja zavoda EPK, programski svet in svet zavoda EPK sta prejšnji teden podala pozitivno mnenje na njeno kandidaturo in v četrtek je sledila le še formalna potrditev mestnega sveta.
Omeniti velja, da je bila v času vlade Janeza Janše na ministrstvu za kulturo predsednica komisije, ki je razdeljevala velike vsote denarja za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Največ denarja so na razpisih prejeli Nova obzorja, ki izdajajo tednik Demokracija, Radio Ognjišče in mariborska televizija RTS v lasti že omenjenega Ujčiča, ki je zdaj Kanglerjev podžupan na mariborski občini. "Vesela sem, da sem lahko marsikateremu mediju pomagala podpreti vsebine, ki sicer na trgu ne bi preživele," se spominja svojega tedanjega predsedovanja. "A prejšnja komisija je dala RTS še več denarja," dodaja.
Lani je dobila priložnost sodelovati v ekspertni skupini, ki je pripravila novi zakon o RTV. V kasnejši referendumski kampanji se je pridružila nasprotnikom zakona, ki ga je pomagala pisati, zaradi česar so ji mnogi očitali dvoličnost. "Moramo ločiti, kje je meja med politiko in stroko," zagovarja svojo spreobrnitev. "Ker nekateri moji predlogi niso bili upoštevani, zakona nisem mogla v celoti podpreti."
Mesec dni pred imenovanjem za generalno direktorico EPK je postala predstojnica inštituta za medijske komunikacije. Nekateri njeni kritiki se že sprašujejo, kako namerava istočasno opravljati dve tako odgovorni funkciji. Očitajo ji, da je na zavodu EPK premalo prisotna in da naloge generalne direktorice opravlja kot popoldansko obrt. "Očitno sem za nekatere tam celo preveč," se smehlja. "Če se bodo razčistile razmere na zavodu, se bom povsem predala funkciji generalne direktorice, svoje obveznosti na fakulteti pa bom začasno prenesla na svoje sodelavce."
Če bi se izkazalo, da bo vsem stranpotem navkljub ostala prva dama EPK in bi projekt kljub njenim prizadevanjem doživel polom, to ne bi bila prva napačna poteza Suzane Žilič Fišer. Ena jo je že drago stala. Ko se je konec leta 2007 privatizirala Nova KBM, je investirala maksimalni znesek 50.000 evrov v nakup delnic. Zdaj je njena naložba vredna komaj 18.500 evrov. "Kaj pa naj naredim s temi delnicami, če jih nihče noče kupiti?" se hahlja. "Žal imam doma ekonomista, ki se ne odloča zmeraj po ekonomski logiki."

Ni komentarjev:

Objavite komentar