Po domače, po kavbojsko: kako so ugrabili še galerijo

Po javnem namigu galerista Primoža Premzla in našem namigu vendarle konkreten in soliden članek o tem, kako se je mariborska občina ne le poigrala z arhitekti, zmagovalci natečaja za nov UGM, temveč morebiti sploh ni resno računala s projektom na lokaciji Lent. Kam vse to pelje, pravzaprav od zlih slutenj o novem praznem metanju denarja skozi občinsko okno (občina priznava le 250.000 zavrženih sredstev), kavbojskem obnašanju brez reda in pravil, tožbi madžarskih arhitektov ter vse do mednarodnega arhitekturnega škandala, v spodnjem Večerovem zapisu Petre Zemljič (vključena tudi prva stran Večera). Spomnimo, najprej je Maks ugrabil EPK, zdaj je Maks ugrabil UGM. Kdo je glavni ugrabitelj in kdo so njegovi pomočniki?

Nova lokacija UGM na Studencih tudi ne more biti samoumevna danost brez poprej opravljenih ekonomskih študij, denimo o pričakovanem obisku galerije glede na novo izbrano lokacijo, prometnem režimu in podobno. Da specialnega dodatka k UGM, poročne dvorane, niti ne omenjamo:

Večer, torek, 26.4.2011, stran 1, PRVA SLOVENIJA, avtor: PETRA ZEMLJIČ

Maks je ugrabil galerijo

Madžarska arhitekta vztrajata, da je odgovorna mariborska občina

Mariborski župan Franc Kangler se je že pred časom odločil za združitev dveh investicij, Umetnostne galerije Maribor (UGM) in Mariborskega kulturnega središča (Maks), kot razlog pa navedel neuspešna pogajanja z madžarskima arhitektoma, ki sta lani na mednarodnem arhitekturnem natečaju dobila projekt nove UGM na Lentu, in prekinitev sodelovanja. Madžarska arhitekta očitno s tem vsaj pred prazniki še nista bila seznanjena, a poudarjata, da nista odgovorna, da se projekt UGM ne nadaljuje.
         Na mariborski občini zatrjujejo, da sta arhitekta bila nekorektna, saj nista hotela skleniti nove pogodbe za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo. A arhitekta se ne dasta, odgovarjata, da "dobro razumeta postopke javnega naročanja pri nas in da ovir ne bi bilo, če občina ne bi postavila pretirano strogih in enostranskih pogojev za novo pogodbo, z vsemi bančnimi spremembami pa so seznanili občinske predstavnike, ki so dejstva sprejeli, alternativnih variant, h katerim so se zavezali, pa nikoli posredovali. In najpomembneje, nihče ne more pričakovati, da bomo po enajstih mesecih, trikratni predhodni oddaji in dvakratni oddaji načrtov po pogodbi, še vedno delali zastonj".
     Ali se bodo odločili za tožbo zoper občino, za zdaj ni jasno, je pa to napovedal tudi Tomaž Kancler, mariborski podžupan, če bo mesto ob deset milijonov evrov, ki jih je za novo UGM obljubila država. Občina naj bi za projekt, ki ne bo realiziran, po njenih podatkih odštela skupno četrt milijona evrov.

Večer, torek, 26.4.2011, stran 3, V ŽARIŠČU, avtor: PETRA ZEMLJIČ

Maks je ugrabil galerijo
Kako se je gradila nova umetnostna galerija in kako se je Maribor zarisal na arhitekturnem zemljevidu sveta

Na eni strani v arhitekturnem biroju Sadar-Vuga snujejo arhitekturne načrte za objekt na območju bivše MTT Tabor - kamor naj bi se po novem selila Umetnostna galerija Maribor (UGM), od zloglasnega Mariborskega kulturnega središča (Maks) pa naj bi po novem ostala zgolj večnamenska dvorana, na drugi strani glamurozni projekt galerije na Lentu, ki je bil vse do nedavnega še tehnično racionalen, postaja zgolj črka na papirju. Je torej mogoče, da je vodstvena ekipa mariborske občine že nekaj mesecev, pravzaprav od samega začetka te zgodbe, vedela, da rešitve, ki je bila izbrana z mednarodnim arhitekturnim natečajem, ne bodo izpeljali?
         Poglejmo nekaj dejstev. V začetku junija 2010 so v UGM slavnostno predstavili zmagovalne projekte arhitekturnega natečaja za celovito ureditev dravskega nabrežja, med drugim novo stavbo moderne galerije. Ta naj bi nastala po načrtih madžarskih arhitektov Tamása Lévaia in Ágnesa Jószaia. Takrat se je predstavitve udeležil režiser Tomaž Pandurœ, ki je potrdil napoved mariborskega župana Franca Kanglerja o še eni gledališki dvorani. Najprej je to bil Center uprizoritvenih umetnosti (CEUM), ki so ga nekaj dni kasneje hitro požegnali na zloglasni korespondenčni seji mestnega sveta, nekaj mesecev kasneje, ko se je ta preimenoval v Maksa, pa še enkrat. Kakorkoli že, za novo UGM se je vedelo, da bo država, potem ko bo občina pridobila gradbeno dovoljenje, gradnjo podprla z desetimi milijoni, za Maks pa je bilo zmeraj jasno, da je to mestni projekt, ki ga kulturno ministrstvo načeloma podpira, a zanj ne morejo zagotoviti sofinanciranja. Še najbolj optimistični niso več verjeli, da bo županu Kanglerju uspelo v letu 2012 zgraditi tako velika infrastrukturna objekta, a ta je vztrajal, tudi zato, ker je mandat vezal na Maksa. Za katerega se nikoli ni vedelo, kaj bi ta sploh bil, in še danes je lahko pravzaprav vse. Po zadnjih informacijah bi imel zraven UGM tudi poročno dvorano.
         Delajte, a brez plačilaœ
         Sredi letošnjega januarja smo preverjali, kako daleč je z investicijami, in vsi vpleteni po vrsti so nam zagotavljali, da je vse v najlepšem redu. V občinski projektni pisarni so nam celo povedali, da delo z madžarskimi arhitekti in vodstvom UGM poteka odlično, pravzaprav nad pričakovanji. Vse je bilo odvisno le še, koliko denarja bosta dali občina in država. Potem ko se je slednja s sklepom zavezala, da bo dala deset milijonov, ob pogoju, da mesto zagotovi enako vsoto in gradbeno dovoljenje, pa se je zgodba kot strela z jasnega zasukala v drugo smer.
         Strnimo: arhitekta sta po zmagi uredila bančno garancijo, projektiranje se je začelo. Mesec dni kasneje, torej julija 2010, sta Madžara dobila novo pogodbo, ki ni bila več enovita, govorila je o posameznih fazah, in bila je bolj neugodna za njih. Kot zatrjujeta madžarska arhitekta, so jim pogodbeno ceno znižali, nove pogodbe pa nista mogla podpisati, kajti za minulo delo nista dobila niti evra, zgolj zahtevo za novo bančno garancijo in ultimat brez pogajanj. Da nove garancije ne bo, ker še stara ni poplačana, naj bi občina vedela, kljub temu pa tega niso upoštevali v novih vabilih k oddaji ponudbe, te pa so zmeraj spreminjale le datume in ne vsebine, trdita arhitekta, in nadaljujeta, da to le kaže na nesodelovanje in nepripravljenost občine.
         Tomaž Kancler: Drugi bi delali za pol manj
         Mariborska občina, ki naj bi zavračala račune in se nato zgovarjala na nesprejeti proračun, se je zapletala v vse več zank, o resnem pristopu zaradi nenehnega pogodbenega spreminjanja in zahtev, naj arhitekti le delajo, čeprav denarja še nekaj mesecev ne bo, ob tem, da zemljišča na Lentu v celoti niso odkupili, pa na tem mestu upravičeno dvomimo, ali si je občina to resnično želela izpeljati. Madžarska arhitekta namreč še danes ne vesta, da so v Mariboru z njima končali, še več, čakata na odgovore občine, saj med drugim jasno trdita, da še predobro razumeta in naj ju nimajo za norca.
         Kaj pravi na to stroka? Tomaž Kancler, podžupan in hkrati še zmeraj predsednik Društva arhitektov Maribor, pravzaprav brani občinsko ravnanje, da Madžara nista spoštovala pisnih pogojev, nista se pogajala in nista prinesla ponudbe za pridobitev gradbenega dovoljenja. "Lahko jim je samo žal, da tega objekta ne bodo gradili, kajti v Mariboru je kar nekaj birojev, ki bi projektirali za pol nižjo ceno," napove arhitekt. Mestni arhitekt Stojan Skalickyœ, ki je sedel v mednarodni žiriji za izbrani projekt, zapleta ne komentira, dodaja le, da sta vse pojasnila župan in podžupan.

      Odločitev za Madžare je bila dobro premišljena
         Smo pa za mnenje povprašali nekatere druge člane mednarodne žirije. Prof. Peter Wilson (Bolles+Wilson), prof. Hrvoje Njirić (Njirić+), Matevž Čelik (Mao) in Marko Studen (Scapelab) so za Večer izjavili, da je "žirija prvo nagrado na mednarodnem natečaju za novo UGM podelila na podlagi kvalitete predloga kot tudi potenciala za njegovo realizacijo glede na merilo, družbeni kontekst ter predvideno investicijo in rok izvedbe. Odločitev smo sprejeli po tehtnem preudarku in z vso strokovno odgovornostjo, skladno z jasnimi zahtevami investitorja, ki v kasnejši proces razvoja projekta članov žirije ni vključil. Zato ne želimo in ne moremo komentirati razmerij med naročnikom in izbranim projektantom, ki so, kot smo razbrali iz medijev, v končni fazi žal pripeljali do opustitve razvoja projekta". Kljub vsemu bodo na občini morali odšteti avtorsko nagrado v znesku 40 tisoč evrov, za pripravljalna dela in idejno zasnovo pa 210 tisoč evrov.
         Po naših neuradnih informacijah pa se zaplet za občino ne bo končal, kot so si zamislili. Vse že odmeva na svetovnem arhitekturnem prizorišču, očitno bodo Mariborčane pozvali, zakaj so leto dni nazaj zmagovalni arhitekturni projekt zamenjali z drugimi načrti, arhitekta pa označili za nesposobna pogajanj. Se madžarski arhitekti potemtakem upravičeno sprašujejo, zakaj je sploh bil razpisan mednarodni natečaj, če naročnik po objavi rezultatov zahteva, da večji obseg dela predajo lokalnim podjetjem? Kot da ne bi pričakovali, da bo zmagovalec neki tujec?