Vesna Godina: projekt, glede katerega smo se blamirali in si želimo, da ga nikoli ne bi imeli

Današnje Večerovo poročilo z okrogle mize v KGB ta ponedeljek, o katerem smo že poročali. Kot nastopajoči na dogodku in pisec teh vrstic že drugič popravljam razumevanje, skrito v spodnjem opisu članka – prvič sem to pojasnil na okrogli mizi na očitek Vesne V. Godina. Torej: na okrogli mizi nisem trdil, da je Maribor degradirano področje, temveč da mislimo, da je. Prav tako nisem trdil, da so prevelika pričakovanja nesmiselna, temveč da je EPK projekt, v katerega investiramo prevelika pričakovanja – vrednostno se o tem nisem opredeljeval, zgolj eksplanatorno, torej v poskusu razlage stanja stvari. Govoril sem o tem, da se na mariborsko kulturo veže fantazma kulturne sivine in da je vse, kar se trenutno producira v Mariboru, za nekatere subjekte in odločevalce preveč majhno in nepomembno, da bi se smelo primerjati z vsenavzočo fantazmo kulturne eksplozije. Bil sem zelo jasen, kot ilustracijo sem navedel celo dva konkretna primera kulturnih povprečnežev (Primož Premzl, Zofijini), katerih projekti so bili prepoznani za nične in nepomembne, posledično pa zavrnjeni in nesubvencionirani vpričo – ves čas moja teza – fantazmatskih pričakovanj nastopa PRAVE kulture, PRAVIH kulturnikov, PRAVIH kulturnih brizganj. V tem smislu je postala »običajna«, kontinuirana kulturna produkcija v Mariboru do neke mere zavračana, pogled na PRAVO kulturo pa simptom naše mentalne omejenosti. Če o čem, sem govoril o mentalni podhranjenosti. Še članek:

Večer, sreda, 20.4.2011, stran 14, KULTURA, avtor: PETRA ZEMLJIČ

EPK vse bolj odvisen od politike in ne vse manj

Družabno družboslovje o neučinkovitem zavodu EPK, prevelikih apetitih, konfliktih interesov ...

Kljub finančni podhranjenosti, likvidnostnim težavam, še javnosti neznanemu programu, ki je vezan tudi na dejstvo, da primernih lokacij, kjer bi ga izvajali, še ni, kljub številnim odstopom in, kot kaže, mnogim konfliktom interesov, sta generalna direktorica zavoda Evropska prestolnica kulture (EPK) Suzana Žilič Fišer in programski direktor Mitja Čander napovedala najostrejši ukrep - da bo ekipa iz Vetrinjskega dvora osem mesecev pred začetkom največjega projekta v državi odšla.
         Zadnje srečanje v pomladanskem ciklusu pogovorov Družabnega družboslovja v Kulturno-glasbenem brlogu (KGB) v Mariboru je bilo torej epekajevsko obarvano. Sociolog dr. Andrej Fištravec je spomnil na organizacijsko strukturo zavoda, ki je pravzaprav po mnenju večine največja rak rana celotne zgodbe, saj je še zmeraj neučinkovita, kot taka pa povroča veliko težav. Mitja Čander je izpostavil, da še danes ne ve, koliko je denarja za program, ki ga obljublja, s čimer se le kažejo veliki apetiti in prelaganje odgovornosti med državno in mestnimi oblastmi. Da v poslovanju resno škriplje, dokazuje tudi dejstvo, da na račun zavoda ni bil nakazan še niti evro iz drugih ministrstev, iz evropskih skladov ali iz drugih naslovov, denimo iz postavke trženje.
         Antropologinja dr. Vesna Vuk Godina je prepričana, da je organizacijski model zlorabljen, ljudje imajo namreč vtis, da nekateri na veliko služijo, drugi, ki so imeli ideje in zgodbo sproducirali, pa so bili že izrinjeni. "Projekt smo si zaslužili, sedaj pa smo se blamirali pred vsemi in želimo si, da ga nikoli ne bi imeli," je dejala. Filozof dr. Boris Vezjak je opozoril na posledice obstoječega modela - krizo vodenja in nesmiselnost prevelikih pričakovanj, celo čudežev, na degradiranem območju, kar ta del Slovenije je. Če bo jasno, kdo bo delil denar in kdo delal program, torej kdo je pristojen in odgovoren, je še vse možno, a odvisno od zavoda samega, pa je je opozoril Simon Kardum, bivši član programskega sveta in eden od idejnih vodij kandidature Maribora in partnerskih mest.
         Debatirali so še o vlogi in odstopu Tomaža Pandurja in njegovi domnevno dvojni funkciji v zavodu, o netransparentnem Mariborskem kulturnem središču (Maks) brez programsko-poslovnega načrta in občinski najemni pogodbi zanj, ki jo tako računsko sodišče kot finančno ministrstvo označujeta za nično, po naših preverbah pa je ta prijava že na protikorupcijski komisiji, kjer tačas preučujejo navedbe. Konflikt interesov še ni odpravljen, zatrjuje Kardum, politični vpliv preko svetov zavoda in projektov je velik, investicijska politika pa postaja vse večji kavelj, kajti prizorišč še zmeraj ni, o tem pa odločajo tisti, ki imajo denar. Brez avtonomije zavoda in večjega vpliva, ki mu pripada, bo zavod žrtveno jagnje, so prepričani mnogi, a Čander poziva, naj se vsa kulturna srenja pridruži klicem, naj politika končno prepusti vajeti.