Evropske kulturne alergije in konfuzije

Odličen, sicer cinično intoniran kritičen komentar avtorjev »plt« in »krp« na regionalni »koroški« strani Večera o tem, kako se tamkaj spopadajo z zagatami evropskega kulturnega prestolništva; nepripravljeni, a voljni zapolniti praznino po imperativno zahtevanem razcvetu (tudi) menda iz lastnega žepa. Odlomek:

Brezdanji nemir, ki so ga čutile in opisovale že najstarejše garde poetov, se stopnjuje ob sestankih oblikovalcev ponudbe dogajanja Evropske prestolnice kulture 2012. Zdi se, da bliže ko je dan presvetal razcveta severovzhodne kohezijske regije, dlje smo od konkretnih imen izvajalcev na odrih, ki naj bi nas ponesli v anale evropske kulturne zgodovine. Medtem ko v Talinu namesto receptov za zdravila ljudem s psihičnimi težavami in motnjami podarjajo brezplačne karte za obisk dogodkov EPK v njihovem mestu, ki jih bodo odrešili bremen stresa sodobnega sveta, v Slovenj Gradcu na sestanke za oblikovanje dogodkov vabijo kar novinarje dopisnike in si od nas želijo nežnega sočustvovanja ob "tako rekoč prostovoljnem delu" sedanje ekipe, ki si na vse kriplje in celo za lastna sredstva prizadeva zapolniti do sedaj nezapolnjene praznine EPK 2012. Kdo naj komu in čemu ter zakaj podari kakšno brezplačno karto in za kam, se bo v tem primeru še pokazalo ali na kratko in po domače: komu se bo prvemu zmešalo, pardon, kaj se je zamešalo?

Je Pandurjeva predstava v Madridu projekt EPK?

Carmina Slovenica je uspešno gostovala v Italiji. Beremo na uradni spletni strani EPK. Tomaž Pandur v Berlinu in Madridu. Beremo na uradni spletni strani EPK danes. In tako dalje. Govorimo o projektih EPK ali o čem drugem? Če ne, zakaj jih oglašujejo in predstavljajo na tak način?

Kdo bi vedel. Kot smo že namignili, stvari niso tako preproste. Vprašanje je konceptualno in finančno obenem: kaj točno že šteje za tak projekt? Je Carmina Slovenica, kapo dol, projekt EPK? Je to Pandurjeva predstava v Berlinu ali Madridu? Kaj točno nekaj naredi za del projekta? Odgovor bi moral biti na dlani: programska pripadnost. Finančna pripadnost. Je gostovanje Carmine Slovenica v Italiji bilo financirano kot del programa EPK? Velja isto za Pandurja? Bojim se, da ne – pogled na razpisane projekte takó kaže. Ali pa nekdo sploh ne razmišlja o tem, zgolj kaže s prstom na uspehe mariborskih kulturnikov in se kar trka po prsih?

Popolnoma možno je še drugačno branje. Npr. da želi nekdo Pandurjeve izlete v druge predele sveta predstaviti kot epekajevsko zgodbo. Mogoče zato, da bi gospodu našel alibi, zakaj ni tukaj, zakaj ne počne stvari, zadevajočih njegovo funkcijo. Bilo bi zanimivo vedeti tudi, ali so njegova potovanja tja plačujejo iz finančne malhe EPK. Toda potem se zalomi pri Karmini Šilec, ki verjetno ni del epekajevskega establišmenta. In če ni, se ne morejo izgovarjati na to, da so EPK uspehi pač uspehi ljudi, ki so zraven. Navzlic vsemu je konceptualna težava resna in se razbira vsaj ob tem: kaj se sme znajti med novičkami uradne spletne strani? In obratno: kaj ne šteje za pravo in kaj se tam ne znajde? Upajmo, da ne obstaja popolna arbitrarnost kriterijev okoli tega. Prepričali nas bodo morda, ko nam bodo dali pojasnila; zaenkrat jih ni.

V EPK končno še fuzbal in Zlatko Zahovič

Končno v EPK prihajajo še vsebine, ki smo jih dolgo pogrešali: nogomet in, jasno, Zlatko Zahovič. O gradnji nogometnih stadionov zaenkrat ne poročajo. Članek na kulturni strani Večera (ne športni, seveda):

Večer, sreda, 16.2.2011, stran 14, KULTURA, avtor: kr

V Guimaraesu v času EPK pričakujejo 1,5 milijona obiskovalcev

Portugalski Guimaraes, ki bo v letu 2012 istočasno z Mariborom evropska prestolnica kulture (EPK), prihodnje leto pričakuje poldrugi milijon obiskovalcev, kar je po besedah predsednice za ta projekt ustanovljene fundacije Cristine de Azevedo  petkrat toliko kot sicer. Proračun znaša 110 milijonov evrov, od tega 41 milijonov evrov za program.
         Azevedova je skupaj z umetniškim vodjo projekta Carlosom Martinsom v ponedeljek obiskala Maribor. Na EPK so se začeli pripravljati pred dvema letoma. Mesto je prevzelo skrb za infrastrukturo, skupaj z ministrstvom za kulturo pa je avgusta 2009 ustanovilo fundacijo, ki se z desetimi zaposlenimi ter drugimi zunanjimi sodelavci ukvarja z organizacijskim in programskim delom projekta.
         Za program imajo na voljo 41 milijonov evrov, od tega 8 za delovanje fundacije, 8 za komuniciranje z javnostjo, 25 milijonov evrov pa "čistega" za programe. Večino, kar 18 milijonov evrov, so počrpali iz evropskih skladov, ostalo so prispevali ministrstvo za kulturo, nacionalna turistična organizacija in mesto. Iz evropskih virov je tudi večina od 70 milijonov evrov, ki jih imajo na voljo za infrastrukturne projekte.
         Programski vodja Carlos Martins je spomnil, da ima projekt EPK že 25 let zastavljena dva cilja, spoznati to, kar nas naredi posebne, po drugi strani pa opozoriti na evropsko kulturno pestrost. Prav ta dva cilja pa imajo v mislih tudi organizatorji na Portugalskem, zato je po Martinsovih besedah od medsebojne komunikacije obeh mest odvisno, kako bosta to uspeli doseči s skupnimi projekti.
         "Mesti bosta v okviru EPK sodelovali na več različnih področjih, in sicer področjih umetnosti, kreativnosti, participacije javnosti, miselnosti in popularne kulture. Skupni projekti bodo tako iz glasbenega področja, gledališke dejavnosti, vizualne umetnosti, radi pa bi predstavili tudi moč in kreativnost poezije ter bogastvo ljudske kulture. Predvsem pa bi radi ustvarili nova področja za sodelovanje mladih," je še dejal Martins ter dodal, da upa, da bo po letu 2012 veliko več Portugalcev vedelo za Slovenijo in obratno.
         Tudi za programskega direktorja zavoda Maribor 2012 Mitjo Čandra je v okviru priprav na dogodek ena pomembnejših nalog sodelovanje z Guimaraesom. V zadnjih treh mesecih so na področju skupnih projektov po Čandrovih besedah prišli že zelo daleč, spekter sodelovanja pa bo po njegovem zelo širok.
         "Dotika se tako mladih, sodelovali bomo na literarnem področju z izmenjavo antologij, na področju glasbe, plesa in gledališča in tudi nevladnih organizacij in univerze. Mesti povezuje še nogomet, zato se bomo povezali tudi na tem področju. Zlatko Zahovič je svojo portugalsko pot začel prav v tem mestu in je na njihovo željo postal tudi njihov ambasador EPK," je dejal Čander.

Hartman o trapastem imenu Maks in Pandurjevi zamešani godlji

Iz pogovora s starostjo mariborskih kulturnih delavcev, dr. Brunom Hartmanom, v Dnevniku (5.2.2011):

...

         Namigujete na EPK?
         Maribor ima ta projekt zagotovljen že od leta 2007. V tem času so se zganjale neumnosti zaradi nenačrtnega delovanja, prežetega s podtalnimi interesi.
         Vas je v minulih štirih letih kdo obiskal v zvezi s sodelovanjem pri projektu prestolnice kulture?
         Ne.
         Verjamete napovedim, da bomo julija prihodnje leto doživeli otvoritev Mariborskega kulturnega središča - Maksa?
         Maks - trapasto ime. Iz mojih izkušenj se mi zdi nemogoče, da bo takrat dokončano.
         Pristojni gradbeniki pravijo, da se lahko takšen objekt postavi v devetih mesecih.
         Kaj pa tehnična oprema, ki jo je treba premišljeno in kakovostno umestiti? V medijih berem, da bo Tomaž Pandur imel otvoritveno predstavo Vojna in mir na dveh prizoriščih s po 650 sedeži.
         Pustimo se presenetiti.
         Veste kaj, toliko že poznam svet in Pandurja, da vem, da to ne bo izvedljivo. Pandur je pred 15 leti spretno zlezel iz godlje, ki jo je zamešal. Ali veste, kako so delali uprizoritev njegove Ruske misije? Vaje so imeli v Gradcu, vsi nastopajoči so dobivali dnevnice, v Mariboru pa plačo. Čeprav so s predstavo odprli novo veliko dvorano SNG Maribor, to ni bila premiera njej na čast - to so imeli že poprej v Gradcu na Štajerski jeseni.
         V tistem času ste objavili knjigo o zgodovini SNG Maribor. Kako se spominjate Pandurjevega gledališkega eposa?
         Spremljal sem ga že v času, ko je bil še dijak. Enkrat so igrali Ibsena na podstrešju Prve gimnazije. Bil sem nekaj jezen in sem hotel oditi, a nisem mogel, ker je bilo vse zaklenjeno. Na Borštnikovem srečanju so študenti AGRFT nastopili z nekim nemškim tekstom, na odru so imeli splav, ki se je zibal, kakor da plove po reki. Vsekakor zelo dobra ideja in tehnično odlično izpeljana. Po svoje pa sem jaz soodgovoren, da je prišel na položaj umetniškega vodje v Maribor. To se je zgodilo v času, ko je bil politični prehod, pa so leta 1989 v Mariboru ukinili samoupravne organe in imenovali tričlansko prisilno upravo. Blaž Železnik je bil direktor gledališča, Štefan Esih blagajnik, jaz pa sem bil odgovoren za umetniški del. Z leti sem postal vse bolj jezen na Pandurja.
         Zakaj?
         Imel je svoj, seveda povsem legitimen pogled na gledališče. Ni pa bilo prav, kako ga je izpeljal. Delno zavračam tudi njegovo nagnjenost k podobarstvu in spektaklom. Postajal je tudi vse bolj vzvišen. Njegovo občinstvo je postalo v glavnem "les nouveaux riches". V Mladini je nekdo prefinjeno zapisal, da so njegova glavna publika tisti z zlatimi zapestnicami na kosmatih rokah. Postal je njihova ikona. Pa sprejemam tudi to. Ampak kar je delal z igralci v ansamblu, tega pa ne. Zbodle so me tudi zastave, ki jih je izobesil pred gledališčem, z napisom You Are One Of Us - ti si eden izmed nas. Torej, da smo mi vsi njegovi privrženci
...

         Kako bi moralo potekati leto 2012, da bi dobilo vašo oceno, da je Maribor zmogel z EPK izkoristiti "zgodovinsko" priložnost?
         Od vsega tega ne pričakujem kaj veliko. Način, kako so se projekta lotili, je zgrešen. V ozadju je polno trapastih interesov, ki se še niso razvili, in trenj med partnerskimi mesti. Danes smo že v februarju, proračuni vseh mest pa še niso znani. V takšnih razmerah ni mogoče kakovostno programirati. Velika neznanka mi je tudi vsebinska zasnova Maksa. To bi moralo biti že zdaj domišljeno. Ne trdim pa, da ta zgradba ni pomembna, ampak mislim, da bi jo bilo treba sezidati idejno premišljeno in finančno trdno.

Tepčki-bebčki in zainteresirana novinarska skrb zanje

Nežno žurnalistično trubadurstvo z rahlim vzgibom dvoma, čudna dvorna elegika onesrečenega in otožnega hrepenenja po razcvetu mariborske kulture v svojstvenem žanru dopisovanja »na ti« med novinarko in programskim direktorjem EPK. V Večerovi ediciji 7DNI. (Predstavljajmo si za hip, da bi v stilu "dragi Borut, dragi Tone" kak novinar na ta način pisal Borutu Pahorju in kaj bi to pomenilo.)

In ja, so prišli v Maribor pokurit na desetine milijonov evrov, kot se je Aleš Čar menda hvalil svojemu prejšnjemu delodajalcu v Dnevniku, zapuščajoč tamkajšnjo službo?  (Izvedeli v vprašanju Bojana Požarja na INFO TV, zastavljenem taistemu intervjuvanemu gostu Mitji Čandru, oziroma Mitju Čanderju, kot to sklanjajo v Mariboru ali vsaj v 7DNI; glej spodaj.) Tudi novinarko zato upravičeno zbega isto vprašanje mnogih, ko se zapelje v Ljubljano in jo "peljejo lulat"... No ja, še dobro, da se direktorju ne bo treba nič truditi - če rubrika v mediju to sploh predvideva -, ker so vprašanja zastavljena retorično. Specifičen trubadurski žanr pač...Spodaj.

--------------------

7DNI, sreda, 2.2.2011, stran 1, 7DNI, avtor: Melita Forstnerič Hajnšek Pismo, Pismo Mitju Čanderju, programskemu direktorju EPK Maribor 2012 Tistim, ki so prišli v Maribor pokurit milijone Zdavnaj je že minilo sto dni, ko naj bi politikom pustili medijski mir. EPK se počasi organizacijsko vzpostavlja, pleteš mreže, vlečeš poteze v svojih šahovski maniri, pa tudi lobiraš na vse strani. V tem si kot šahovski velemojster zares neprekosljiv. Bog ve, kolikokrat ti je bilo že žal, da si prišel? In kolikokrat ti še bo?! Zanesljivo boš težko izšel iz te zgodbe kot zmagovalec, četudi je projekt obsojen na uspeh. A pustiva defetizem.          Sam premier z ministri te je obiskal in dramatično ''zaprl finančno konstrukcijo''. Kak suspenz! A prve delne bilance EPK nikakor niso spodbudne. Najbrž si nisi mislil, da je tvoje mesto tako zapleteno in naše mesto še bolj. Četudi mnogi še verjamemo v EPK in njegov nesporni pomen - tudi po letu 2012 -, predvsem pa v silni potencial Maribora in njegovih ustvarjalcev, ni pretiranih razlogov za optimizem. Pa ne bom o zamudah, propadlih priložnostih in nezmožnosti sodelovanja ...          ''Zgodba se premika v pravo smer,'' si komentiral vladni obisk v Mariboru. Se ti zdi, da se res? Kaj pa vse bojazni tukajšnjih kulturnikov, ki ti očitajo predvsem, da nimaš časa zanje? Tudi nad zadnjim programskim seminarjem v Udarniku pred dnevi so bili razočarani. Na kulturnih dogodkih te pogrešamo ...          In kako najedajo šele vsi tisti mestni trači, za katere veš, da imajo zmeraj tudi malo soli: o zaposlovanju vsevprek v zavodu EPK - tudi kljukcev, ki so lepili plakate po mestu.          Priznam, ko v Ljubljani slišim, kako so moji kolegi pustili dobre službe zato, ker ''so prišli v Maribor pokurit desetine milijonov evrov'' (beri: zaposlili so se v Zavodu Maribor 2012), me zares pograbi bes. Moramo zmeraj in v vsakem kontekstu izpasti kot neki tepčki - bebčki, ki jih iz prestolnice vsakdo, ki ima pet minut časa, lahko "pelje lulat"? Vem, da te taka rezoniranja ne veselijo ob vseh naporih, za katere, verjamem, da jih vlagaš v uspeh zgodbe Maribor 2012, moraš pa razumeti, da postaja včasih že prav zadušljivo. In ko delam primerjave z drugimi EPK, me pograbi žalost ob vseh zamujenih priložnostih in nezmožnostih. Smo res tako razklani, nesposobni povezovanja, priznavanja vrednosti drugemu?          Govoril si na prvi predstavitvi javnosti, da boste vitka organizacijska ekipa, da bo vse transparentno in strokovno relevantno. Ali res? Potrebujete toliko zunanjih strokovnih svetovalcev, toliko prestižnih imen? Za dokaz pomembnosti, za priročno prenašanje odgovornosti, za zamegljevanje? Ne vem, ali so - kljub spoštovanju do vseh - res prav oni porok za kvalitetno zgodbo EPK. Hkrati pa ustvarjalce ''zaslišujejo'' ekipe brez poznavanja področij, za katera so zadolženi, predvsem pa glavnih nosilcev. Vprašanja, ki jim jih zastavljajo, so pogosto žaljivo nepoznavalska, obupno diletantska. Kaj je s temeljito evidenco terena, vseh potencialnih protagonistov EPK? Prepričana sem bila, da si se tega s svojo ekipo z vseh vetrov lotil pošteno in poznavalsko. Žal, ''informacije s terena'' tega ne potrjujejo. Četudi vam tudi Bruselj priznava, da odlično razumete smisel in bistvo EPK, pa vam prav gotovo uhaja iz rok občutek za sinergije v mestu in regiji. Če ste ga sploh kdaj razvili? Z ljudmi, ki vodijo posamezne resorje, očitno teh konsenzualnih učinkov niste in ne boste dosegli. Prve posledice se že kažejo.          Seveda je vse prepleteno s političnimi vplivi, a programska zgodba se mora peljati neodvisno, pošteno in transparentno. Ne bom govorila o pocestnih očitkih, usmerjenih v nekdanji Naskov dvorec, o domnevni razsipnosti in samopašnosti, o starih zamerah, o (ne)zaslugah iz preteklosti, ki so nekatere pripeljale na ta mesta, raje bom optimistično še naprej verjela v silovito potenco mariborske kulture, v dobre živce in benevolenco tukajšnjih ustvarjalcev, s katerimi se boste, upam, v tem letu vsaj dodobra spoznali. Da se jim ne bo treba vedno znova predstavljati novim in novim referentom za ''to-in-ono'' ob EPK. Da bodo končno lahko začeli podpisovati producentske pogodbe, da bo povezave s politiko le toliko, kot je najbolj nujno in najmanj škodljivo. Da bodo posamezne kulturne panoge in prakse obravnavane enako(pravno), pravično.          Da boš ohranil dobre živce in energijo, da boš vse svoje žlahtne obsesije usmeril v dobro celotnega projekta. Da se bomo nehali natezati okoli tega, kdo je in kdo česa ni pokasiral na rovaš EPK. Kdo je in kdo ni upravičen do milijonov in kdo do nekaj tisočakov. Bodo egi končno nekoliko potihnili in bo že butnila na plano altruistična povezovalna energija vseh v istem čolnu?          Kakorkoli, Mitja, še vedno verjamem, da ti bo uspelo. Upam in želim, da bi ti.