Pandurjeva bizarna matematika: umetnik trdi, da denar iz svetovalne pogodbe sploh ni šel v njegove roke

Zgolj majhen detajl iz današnjega Večerovega intervjuja s Pandurjem po njegovem odstopu – bivši predsednik programskega sveta zdaj nenadoma trdi, da zanj očitno malenkostnih 23.000 evrov bruto za svetovalna dela sploh ni prejel on! Najprej k citatu:

Če greva k vašim honorarjem, tistim 23 tisoč evrom, ki vam jih je dodelil župan za vaše aktivnosti pri EPK. Kako jih argumentirate?

         "Podjetje Pandurtheaters je imelo z mariborsko občino podpisano sedemmesečno svetovalno pogodbo od 1. junija do 31. decembra 2010 in je za opravljeno svetovalno delo lani dobilo izplačanih 19.250 evrov neto. Na tem projektu sta delala dva mednarodno priznana vrhunska strokovnjaka vse leto, torej sta za svoje delo prejemala 802 evra mesečno. Bizarnih, izmišljenih časopisnih zgodb o zamolčanih pogodbah našega podjetja v javnem sektorju po mojem nima smisla dodatno komentirati, saj se moje delo od vsega začetka želi prikazati kot pretvezo za finančno okoriščanje in ne umetniško delovanje s preverljivimi referencami v mednarodnem prostoru. Torej, afere, povezane z menoj - ni in je ne bo."

Spomnimo, ljubljanski Dnevnik je prvi razkril (in objavil) pogodbo, sklenjeno med Pandurjevim podjetjem in mestno občino Maribor. V njem so navedene zanimive postavke, med drugim srečanje z novinarko Melito Forstnerič Hajnšek, ki je avtorica tudi današnjega intervjuja (Pandurjevo komuniciranje z izbranci med novinarji je splošno znano, tudi spisek izbrancev ni dolg). Mimogrede, za srečanje z novinarko (in politiki) si Pandur ni mogel zaračunati potnih stroškov, ker se ti krijejo iz druge postavke, zato je enigmatično, kakšno opravljeno delo je sploh predmet te postavke v računu.

Toda danes Pandur trdi nič manj kot to, da sta ves honorar pobrala zaenkrat neimenovana strokovnjaka. Vse postavje v računu bi se torej morale nanašati na druge osebe, ne nanj. Zgodba je šepava iz številnih razlogov:

Prvič, v pogodbi se ta strokovnjaka sploh ne omenjata.

Drugič, vsaj nekatera v pogodbi opisana opravljena dela se evidentno nanašajo na delo Pandurja, ne teh strokovnjakov. Z novinarko se je sestal on, ne kdo drug. Itd.

Tretjič, Pandurjev matematični izračun kaže, da sta ta strokovnjaka bila plačana za delo od januarja do decembra 2010, medtem ko pogodba zajema opravljanje del od junija do decembra.Kako naj si razložimo to dejstvo?

Četrtič, omenjeni izračun za oba strokovnjaka, ki ga sugerira (802 evra krat 2 krat 12 mesecev = 19.248 evrov) nam pove, da Pandur zase trdi, da ni prejel niti evra plačila iz te pogodbe.

Že dolgo nismo slišali tako nekredibilne zgodbe! Ki pa jo lahko novinarji takoj preverijo, če bodo znali najti odgovore na zgoraj našteta vprašanja.

Verjetno nična pogodba za MAKS zdaj še brez protikorupcijske klavzule

Medtem ko Večer doslej ni uspel priobčiti niti besedice o ničnosti najemne pogodbe za Pandurteater, današnji Dnevnik poroča že o naslednji zadregi: verjetnem nasprotju te pogodbe z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, ker ne vsebuje tozadevne klavzule:

Mariborskega župana Kanglerja utegne razvpiti Maks udariti po žepu

Najemna pogodba menda ne vsebuje zakonsko predpisane protikorupcijske klavzule

Slovenija - torek, 12.04.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter

Maribor - V Dnevniku smo že razkrili, da je pogodba za najem Mariborskega kulturnega središča (Maks) protipravna in nična, ker ni v skladu z zakonom o javnem naročanju. Posel, ki ga je Mestna občina Maribor sklenila s podjetjem ZIM, d.o.o., pa je bržkone tudi v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Zato grozi županu Francu Kanglerju, da ga bo pristojni organ denarno kaznoval z globo, "težko" od 400 do 4000 evrov.

Naročniki obstrukcij in prava pravcata EPK teorija zarote

Scenariji so isti: nekaj dni nazaj je Kangler jasno namigoval na teorijo zarote: proti nam delajo naročniki, ki si ne želijo uspeha EPK. Zaradi njih gre marsikaj narobe. O tem smo že pisali. No, župan celo trdi, da ga želijo temačne sile zrušiti. Danes je isti motiv kot razlog za svoj odstop posredno ponovil še Pandur v intervjuju za Večer, vendar dopušča možnost, da si naročniki želijo drugačen EPK, karkoli že to pomeni. Seveda se je nesmiselno ali vsaj težko boriti proti njim, zato odstop: Naročniki obstrukcij si želijo drugačen EPK.

Proti EPK obstajajo torej naročniki in zarotniki, proti njim se je nemogoče boriti, pravi. Ta drugi in ne prvi (glej spodaj) je dejanski razlog za odhod večno nerazumljenega umetnika. Žal so nam znova pozabili povedati, kdo so ti naročniki in konspirativne klike. Na tem mestu smo ves čas trdili, da je EPK iniciiran kot politični projekt. Če ni diskurz o teorijah zarot v tem primeru politična floskula, le kaj je? Še ilustrativni citat iz današnjega intervjuja v Večeru:

Prvi razlog je, da ocenjujem, da je programski svet, ki sem mu predsedoval, svojo kreativno vlogo uspešno opravil, s tem ko je potrdil programska izhodišča EPK in vzpostavi novo platformo evropske prepoznavnosti. Drugi razlog so napadi in obstrukcije. Mnoge je motila moja dvojna vloga v EPK, predvsem moj umetniški angažma, ki so ga v javnosti in v medijih neprestano negativno interpretirali, blatili, smešili ... Neumno so poskušali celo diskreditirati mojo umetniško kariero doma in v tujini. Vsakomur je zdaj že jasno, da si 'naročniki' teh obstrukcij, ne posamezni novinarji, želijo drugačen EPK. Ali si ga sploh želijo, je tudi vprašanje, ampak vsekakor si želijo drugačen EPK, kot ga bomo verjetno v bližnji prihodnosti imeli priložnost videti. Z ustvarjanjem izrazito negativne klime in poskusi kriminalizacije mojega dela so otežili tudi normalno realizacijo Čandrovega programskega koncepta. Ocenjujem, da bo z mojim umikom prav gotovo vsem lažje.

Komentar o Pandurjevem odstopu še sledi, že zdaj pa lahko rečemo, da so prijavitelji na našo nagradno igro Zlata kanglica še pred težjo nalogo.

Pandur: zgodbe o ničnosti pogodbe so streljanje v prazno

Današnjo prvo stran Večera krasi naslovnica z naslovom »EPK: Tomaž Pandur je odstopil«. Bizarno, čeprav Večer doslej sploh ni poročal o ničnosti najemne pogodbe (!), kar smo celo napovedali, se zdi, da je Pandurju prekipelo prav zaradi tega, ker njegov Pandurteater ne bo realiziran. Vendar o ničnosti pogodbe že na prvi strani prebiramo njegovo osupljivo izjavo:

Bistvo mojega angažmaja v Mariboru je bila programska vizija, ne pa realizacija, to je treba poudariti, ker so vse pomešali,'' je včeraj ob nepreklicnem odstopu povedal Tomaž Pandur. In še: "Za kulturno središče Maks je vse urejeno. To je streljanje v prazno, kar zdaj nekateri pišejo o ničnosti pogodbe med mestno občino in podjetjem ZIM. To so negativni manevri, ki delajo škodo.

Več bo verjetno jasno danes, ko občina sklicuje tiskovno konferenco.

Dva Pandurjeva odstopa, isti razlogi

Umetniški vodja SNG Maribor Tomaž Pandur napovedal odstop

Maribor, 1. junija (STA) - GLEDALIŠČE/DRAMA/MARIBOR/PANDUR/ODSTOP
Režiser in umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama Maribor Tomaž Pandur je na današnji novinarski konferenci ob koncu sezone 1995/1996 napovedal svoj odstop in odstop številnih članov Drame SNG Maribor. Kot razlog take odločitve je navedel slovensko ksenofobijo in zavist, ki umetniškemu kolektivu onemogočata delovanje, je v popoldanski informativni oddaji poročal Radio Slovenija.

Pandur je tej ustanovi načeloval sedem let, mandat pa bi se mu iztekel čez eno leto. V tem času je postavil nekaj zelo uspešnih predstav, ki so odmevale tudi v tujini, v minuli sezoni je bil največji projekt pod njegovim vodstvom predstava Babilon.

sko/dr

01.06.1996 17:37

Tomaž Pandur odstopil z mesta predsednika Programskega sveta EPK

Tomaž Pandur je danes odstopil z mesta predsednika Programskega sveta zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture.

11. 04. 2011 Kot je ob odstopu poudaril Tomaž Pandur, mu je bilo v veliko veselje in čast, da je lahko soustvarjal programsko vizijo mariborskega prestolovanja kulturi. »Programski svet EPK je pod mojim vodstvom v manj kot enem letu kreativno izoblikoval programska izhodišča EPK in sedanjemu programskemu vodstvu omogočil stvaritev avtorskega programskega koncepta, ki gre sedaj v realizacijo. Ker je mnoge v Sloveniji zelo motila moja dvojna vloga v EPK, predsedniška in umetniška, in ker se moj angažma v javnosti neprestano negativno interpretira in kriminalizira, sem se odločil, da z današnjim dnem odstopim kot predsednik in kot član Programskega sveta EPK Maribor 2012 in da se v prihodnje posvetim svojemu ustvarjalnemu delu. Prepričan sem, da lahko z njim bolje in učinkoviteje prispevam k uspešnosti in mednarodni prepoznavnosti Evropske prestolnice kulture Maribor 2012,« je zapisal Pandur.

11.4 2011

Še en odstop, kot da jih ni bilo že dovolj: odšel še Pandur

Pričakovano dejanje in še bolj pričakovana utemeljitev Tomaža Pandurja za svoj odhod. O posledicah tega dejanja bomo še pisali, zaenkrat poročilo MMC RTVSLO:

Tomaž Pandur odstopil z mesta predsednika programskega sveta EPK

Dovolj ima medijskih podtikanj in diskreditacij

11. april 2011 ob 19:09,
zadnji poseg: 11. april 2011 ob 19:30
Maribor - RTV SLO

Projekt Evropska prestolnica kulture, ki ga bo leta 2012 gostil Maribor, se sooča z novo težavo. Z mesta predsednika programskega sveta je odstopil Tomaž Pandur.

Projekt EPK so na mariborski občini napovedovali s številnimi investicijami in prihodom velikih imen. Po številnih težavah z gradnjo objektov, namenjenih kulturnim vsebinam, zdaj z mesta predsednika programskega sveta razočarano odhaja Tomaž Pandur, je za TV Slovenija iz Maribora poročal Saša Kranjc.

"Enostavno bi vsi skupaj morali biti bolj dorasli izzivom in priložnostim, ki jih takšna manifestacija ponuja," je povedal Pandur, ki sicer pravi, da je program EPK dobro pripravljen in v skladu s pričakovanji Evropske unije. Dodal pa je, da ima dovolj medijskih podtikanj o njegovi vlogi pri projektu in nenehnih diskreditacij njegovega dela: "In v takšni atmosferi enostavno ni prijetno ne živeti ne ustvarjati."

Zapleti pri gradnji kulturnih objektov
Zgodba o Evropski prestolnici kulture v Mariboru je polna zapletov. Nejasna ostaja usoda nove stavbe, ki naj bi za potrebe Umetnostne galerije zrastla na obrežju Drave, prav tako so se pojavile težave pri gradnji osrednjega prizorišča dogodka, Mariborskem kulturnem centru Maks. Svoja vrata bo odprl z zamudo, šele 15. maja 2012, a je po mnenju državnih organov sporna tudi najemna pogodba za samo stavbo.

Pojavljajo se strahovi, če bo Maribor dober gostitelj največjega evropskega kulturnega projekta, je še poročal Saša Kranjc za TV Slovenija, Pandur pa ob odhodu na te strahove odgovarja: "Ne, ni me strah. Zgodilo se bo to, kar si Maribor zasluži."

B. Ti. 

Zaradi ničnosti najemne pogodbe bi morali rezati glave. Pa jih bodo?

Še isti članek v interpretaciji Slovenske tiskovne agencije na MMC RTVS in SIOL-u (nestrpno pričakujemo kakšen zamudniški zapis v Večeru). Še en dokaz, da je v Mariboru in v EPK vse mogoče, da je to država v malem, kjer zakoni in dostojnost ne veljajo. Franc Kangler, človek z osebno in politično integriteto, kot mu pihata na dušo Čander in Pandur, bo lahko znova odkrival teorije zarote. Fototermin z rušitvijo stavb na Studencih je bil zgolj kratkega daha. Zdaj smo na nulti točki, ko bo moral župan (menda je končal prvo stopnjo študija prava) pojasniti, ali se je centralni projekt Mariborskega kulturnega središča dokončno sfižil ali pa se bo vendarle uklonil predpisom in zakonom v državi in ponudil javni razpis za najemno pogodbo. Kar pa utegne izjemno zavleči tudi postopek gradnje. Spomnimo, Mariborčani bi morali za to najemno pogodbo plačati nič manj kot 40 milijonov evrov – zahteva po javnem razpisu se zdaj bere kot božja previdnost ali celo kot – božje usmiljenje.

Še en škandal: pogodba za Pandurteater že takoj nična

Komaj smo včeraj Zofijini razpisali natečaj, že nam nova dejstva dajejo prav – igralci v nagradni igri Zlata kanglica se bodo morali krepko potruditi, če bodo želeli ugotoviti, kdaj bo kakšen EPK objekt dokončan, če sploh bo. Rekvizit, ki bi prišel prav, se imenuje Nostradamusova krogla.

Današnji ljubljanski Dnevnik po zaslugi elementarnega novinarskega dela, ki ga očitno v Mariboru bolj redko premorejo, lepo pokaže, da je najemna pogodba za Pandurjev teater alias MAKS neveljevna, ker je protipravna. Težko, da bo MOM kar preslišala in prezrla, kar pravita Ministrstvo za finance in Računsko sodišče. Škandal, ki daje znova misliti, kakšne pravne službe vodijo občino. Fototermin med Kanglerjem in dalajlamo 15. maja naslednje leto skoraj zanesljivo odpade, medtem ko je pogodba škandalozna že brez izigravanja sistem javnih naročil. Članek:

Pogodba za razvpiti Maks je nična

Mestna občina Maribor je postopala protipravno, ker ni izvedla javnega razpisa pred sklenitvijo najemne pogodbe

Slovenija - sobota, 09.04.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter

Maribor - Domneva, na katero smo opozorili v Dnevniku, je postala dejstvo: občina Maribor je postopala nezakonito, ko je s podjetjem ZIM sklenila pogodbo za najem Mariborskega kulturnega središča - Maksa. Po mnenju računskega sodišča in ministrstva za finance so v tako izpeljanem poslu protipravno uporabili izjemo pri javnem naročanju. Potemtakem je najemna pogodba za Maks nična.

Kangler kapitan, Čander oficir barke EPK

Nekaj gostilniških nasvetov Toneta Partljiča, da se barka EPK ne bi potopila. Partljič v tej kolumni hudimano okleva iz sentence v sentenco: prvi stavek je previdna kritika, drugi stavek jo ovrže ali omili. Prvi stavek načne dvome, drugi jih nevtralizira. No, včasih jih že isti. Ne more se odločiti. Protagonisti si zaslužijo malo miru, zaslužijo pa si tudi odkrito in pravočasno besedo. Pandur dela neumnosti, po drugi strani pa zopet ni simpatično biti sovražen do takega izvrstnega umetnika, globokoumno pravi Partljič. Oziroma: rad bi bil v vseh položajih, ker je to vedno najbolj lagodno opravičilo post festum: »Saj sem opozarjal, saj sem hvalil.« Ne tič ne miš drža, recept za vse čase, zato ni slučajno blizu tale mornarski pozdrav:

A hočeš nočeš je župan kapitan te barke, saj jo je on "najel". Njegov prvi oficir ima za zdaj dobre koordinate. Zbrana posadka iz vseh vetrov pa se mora dokazati in ne samo skakati z barke. No, srečno plovbo želim in mirno Dravo, po kateri pluje.

ZLATA KANGLICA - nagradni natečaj Zofijinih

Od EPK zaenkrat ostajajo le še dvomi in vprašanja. Gradbeni projekti, paradni konj Franca Kanglerja, so zaviti v meglo. MAKS, Pekarna, UGM, knjižnica... Kdaj bo zgrajena in obnovljena Knjižnica Rotovž? Ne vemo. Kdaj bo zgrajen novi UGM ? Ne vemo niti, kje bo stala. Kdaj bo dograjena in končana Pekarna? Ne vemo. Kdaj bo zgrajen MAKS? Tudi ne. Sploh kaj vemo?

Zofijini smo se odločili, da vednost nagradimo. Tistega, ki bo uganil pravilen odgovor za MAKSa, čaka zlata kanglica. Tu je še kup uporabnih nagrad. Vse, kar morate storiti je, da pošljete pravilen odgovor na spodnja vprašanja na naš naslov zofijini@gmail.com. Javna podelitev nagrad bo sledila 27. decembra 2012 v Pekarni. (Takrat, upajmo, bomo že vedeli.)

Nagradna vprašanja:

1.      Kdaj bo po vašem mnenju zgrajen MAKS? Nagrada: zlata kanglica. Tiste, ki uganejo, koliko bo stal, čaka še dodatna nagrada.

2.      Kdaj bo po vašem mnenju zgrajen UGM in na kateri lokaciji? Nagrada: vsestranske grabljice in lopata. Tiste, ki uganejo še, koliko bo stala, čaka dodatna nagrada.

3.      Kdaj po bo vašem mnenju dokončana Pekarna? Nagrada: priročna samokolnica. Tiste, ki uganejo še, koliko bo obnova stala, čaka dodatna nagrada.

4.      Kdaj bo po vašem mnenju dokončana obnova mestne knjižnice Rotovž? Nagrada: ladjica za dve osebi. Tiste, ki uganejo še, koliko bo stala, čaka dodatna nagrada.

Hvala za vaše sodelovanje v nagradni igri - zavedamo se, da so odgovori karseda težavni. Zofijini.

Kratek rezime stanja: kaj počnejo protagonisti?

Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica: zahteva revizijo in obljublja, da se bo popolna posvetila svoji funkciji šele, ko bodo stvari razčiščene. Več.

Mitja Čander, programski direktor: rešuje situacijo in se čudi svetu zavoda, ker ne podpre finančne revizije. Več.

Tomaž Pandur, predsednik programskega sveta: večno odsoten iz Maribora, a ga drugi vodilni menda ne pogrešajo, za župana pa je, kot pravi slednji,  dosegljiv preko skypea. Več

Helena Hvalec, poslovna direktorica: tik pred odstrelom zaradi delitev denarja mimo razpisa sumljivim subjektom. Več.

Zgolj rahlo ironičen rezime okupacij vodilnih v EPK: en na skypeu (njegova edina zveza z EPK), ena na odstrelu, ena še-ne-pri-stvari in bolj pri popoldanski obrti  ter en, ki je zvezanih rok jezen na svet zavoda zaradi zavračanja revizije.

Še en odstop na vidiku: na odhodu ptujski EPK koordinator Franc Mlakar

Današnji Večerov članek o tem, da EPK verjetno izgublja ptujskega koordinatorja Franca Mlakarja. Čeprav ta ne odgovarja na medijske poizvedbe, je Aleš Arih priznal, da ga je ptujski župan Štefan Čelan snubil za to funkcijo, a jo je odklonil.

Malo verjetno je, da se bo Mlakar odpovedal funkciji zaradi prezasedenosti, prej je rezultat razočaranja in skrhanih razmerij na Ptuju:

V zadnjem času so se na Ptuju razširile govorice, da naj bi kot koordinator ptujskega partnerskega projekta Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 odstopil Franc Mlakar. Da imajo podlago, priča naš pogovor z Alešem Arihom, direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO). Kot nam je ta povedal, mu je ptujski župan Štefan Čelan res predlagal, da naj prevzame koordinacijo ptujskega projekta EPK 2012. Arih ga je zavrnil, saj da gre za konflikt interesov. PMPO, ki ga vodi, se namreč prav tako prijavlja za sredstva v ptujskem projektu EPK 2012. Sicer pa mu župan doslej ni izdal nobenega uradnega povabila za to funkcijo.
         Aleš Arih nam je še povedal, da je ptujskemu županu že nekajkrat izrazil razočaranje, ker se njihovi projekti, povezani z EPK 2012, v smislu vključevanja v program EPK nikamor ne premaknejo. Prav tako je bil lani imenovan v programski svet zavoda v Mariboru kot predstavnik Ptuja, vendar doslej ni prejel vabila niti na en sestanek sveta.

Članek v celoti.       

Natečaj II

Na Premzlov poziv v prejšnjem zapisu se je javil Boris Farič in nam poslal svoj plakat. Ob tem je zapisal:

 "Za nastanek plakata sem uporabil ideje, zapisane v programu partnerskega mesta Ptuj. Plakat prikazuje kulturno preteklost, sedanjost, prihodnost, urbano ruralno, staro-novo...., kar je bila tudi želja naročnika. Glede EPK pa mislim, da je zelo lepo, da lahko vsi prispevamo k tej evropski kulturni štafeti."



Natečaj za himno EPK

Primož Premzl, neuradni kronist uradne ruralne prestolnice kulture, predlaga javni natečaj za zbiranje predlogov himne EPK. V ta namen nam je odstopil ovitek himne, s katero bi lahko nenazadnje počastili slavnostni začetek EPK v petek, 13. januarja 2012 (posrečeno neposrečen datum) in seveda - saj smo ga vendar prepoznali - hornista:

Izhodišče razmišljanja je lahko zgornji ovitek AlpenKanglerEcho, pravi Premzl. Zofijini pozdravljamo dobro izbiro, že doslej smo opozarjali na pravljičarstvo, Graz je nedavno že bil evropska prestolnica kulture, nenazadnje pa je med Gradcem in Mariborom rad vadil tudi Pandur. Ponudbe zbiramo tudi na tej strani. Za začetek glede himne skromno pripominjajoče predlagamo vračanje h koreninam:

P.S. Zaradi možne kritike zagovornikov avtorskih pravic objavljamo še izvorno verzijo ovitka, ki služi za podlago himni:



Usoda Helene Hvalec visi na nitki

EPK ima velik problem. Svet zavoda je zavrnil revizijo, ki jo terja generalna direktorica. Usoda poslovne direktorice Helene Hvalec evidentno visi na nitki. Za nameček je zdaj storila še novo napako – ne odgovarja medijem. Novinarji so tukaj za to, da branijo javni interes, EPK pa ni privatna firma, zato so dolžni odgovarjati. Na tej strani smo že nekajkrat opozorili, katerih vprašanj novinarji žal ne zastavljajo protagonistom. Čiste finance in transparentnost odhodkov, npr. honorarjev, so med njimi. Novinarji te ali one hiše zgolj ugibajo, ali je X prejel tak in tak honorar. Ni njihova naloga, da sprašujejo in raziskujejo? Bodo zdaj uspeli problematizirati vsaj to, da jim epekajevci preprosto morajo odgovarjati na vprašanja in je vse drugo nedopustno? Da za aktualni zaplet ni kriva le Hvalčeva, temveč svet zavoda, je tudi jasno. Vodilni v javnem zavodu imajo velikansko težavo – najprej se bodo morali zediniti, ali si želijo revizije ali ne. Dilema, ki je ne bi smelo biti, ko gre (tudi) za naš denar. Dilema, ki je ne bi smelo biti, ko hkrati govorijo o likvidnostnih težavah. Smešna dilema.

Večer, 6. 4. 2011:

Večer, sreda, 6.4.2011, stran 14, KULTURA, avtor: Petra Zemljič

EPK: Hvalčeva ne odgovarja, Fišerjeva čaka na revizijo

Poslovna direktorica zavoda EPK Helena Hvalec se je zavila molk in ne odgovarja na novinarske klice, prav tako pa ni komentirala izjave ministrice za kulturo Majde Širce, ki je po petkovem sestanku z mariborskim županom Francem Kanglerjem javno opozorila, da na tem mestu pričakuje človeka, ki bo nalogi kos. Dr. Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica zavoda, pa je dejala, da se strinja z ministrico, da tako velik projekt na vodilnih mestih zahteva kompetentne in sposobne ljudi.
         Zaplet je nastal potem, ko je javnost izvedela za nenavadne pogodbe, ki jih je Hvalčeva podpisala s podjetjem Zadrga za marketinške storitve mimo javnega razpisa, s tem pa med drugim kršila načela transparentnosti in konkurenčnosti. Svet zavoda na marčevski seji na začudenje mnogih o tem ni razpravljal, to pa je razjezilo programsko ekipo z Mitjem Čandrom na čelu, ki zadnje mesece dela praktično z mizernimi sredstvi, kajti zavod je v likvidnostnih težavah. Mitja Čander je torej jasno povedal, da tako ne bo mogel delati, Hvalčeva se ne oglaša, Fišerjeva pa še odgovarja: "Zaradi nejasnosti pri dosedanjem poslovanju zavoda in predvsem zaradi potrebe po postavitvi jasnih okvirjev delovanja v prihodnje sem svetu zavoda podala predlog o poglobljenem pregledu poslovanja s strani izvajalca z mednarodno licenco. Menim, da je to ključno za moje sodelovanje pri tem projektu. Cilj mojega delovanja je transparentnost vodenja, v skladu z zakonitimi podlagami in skladu z moralnimi ter etičnimi standardi. Delovanje, ki je v preteklosti odstopalo od teh kriterijev, odločno obsojam, vsekakor pa do prejetja poročila revizije težko komentiram podrobnosti."

Dnevnik, 2. 4. 2011:

Razkriti sporni posli, ki jih je izpeljala Helena Hvalec, poslovna direktorica javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, so bili še ena tema včerajšnjih pogovorov v pisarni kulturne ministrice Majde -irca. Na sestanku sta bila poleg mariborskega župana Franca Kanglerja prisotna še podžupan Janez Ujčič in Suzana Žilič Fišer, ki je včeraj nastopila mandat generalne direktorice zavoda Maribor 2012. Poročali smo, da je kritizirana Hvalčeva sklenila vrsto pogodb s podjetji v lasti Dejana Vlaisavljevića in s skupino njegovih sodelavcev, na podlagi katerih jim je zavod izplačal že več deset tisoč evrov. Samo za novoletna darilca je tako Vlaisavljevićevo podjetje Zadrga lani dobilo 5656 evrov, letos pa njegovi sodelavci prejemajo po 11.000 evrov mesečno. Žilič-Fišerjeva je na minuli seji sveta zavoda zahtevala, naj občina izpelje revizijo poslovanja, vendar je svet to zavrnil. Ministrica je na sestanku poudarila, da pričakuje zakonito in transparentno poslovanje EPK, na mestu poslovnega direktorja pa nekoga, ki bo nalogi kos. Kangler naj bi -irci zagotovil, da bo razmere v zavodu uredil. Kaj konkretno to pomeni, ni znano. (odlomek)

Ko bo 1. januarja 2013 uspešna zgodba za nami

Novopečena generalna direktorica zavoda Evropska prestolnica kulture 2012 dr. Suzana Žilič Fišer se ob začetku prevzema funkcije, ene izmed mnogih, že veseli njenega konca. In celo ve, kako se bo izteklo. V Večerovem portretu, bistveno manj zanimivem od Dnevnikovega, presenetljivo ne izhaja iz stališča, ki bi vseboval nečimrno predpostavko, da se še ni odločila, ali bi zares vgriznila v jabolko funkcije ali bi jo pustila, temveč se, povsem in karseda nasprotno, že veseli 1. januarja 2013. Mimogrede, mislili smo seveda, da bo EPK mestu prinesel trajne dobrine tudi po tem dnevu, vsaj tako nam ves čas trobljajo:

Česa se najbolj veseli 1. 1. 2012? ''1. 1. 2013, ko bo uspešna zgodba za nami. In ko bomo uspešno izkoristili veliko priložnost. Preteklost nas uči, da nam uspe, ko hočemo. Mnogi pretekli veliki dogodki v Mariboru in Sloveniji pričajo o tem.''

Ko se energija vase sesutega projekta zgosti v strupeni energetski napitek

Današnja kronološka zgodba Simona Karduma, že bivšega člana programskega sveta EPK Maribor 2012. O prestolnici kulturniških norosti, kot pravijo, strupenem energetskem napitku, o tem, kje in zakaj je vse šlo narobe in zakaj se ta narobe kar ne neha. O poslovnih nezakonitostih in nepravilnostih, velikih željah politike in županovem lokalpatriotizmu, zdrahah in igricah okoli imenovanj, zamudah in škandalih, nesposobnosti komuniciranja, neplačevanju sodelavcev in spodobnih honorarjih nekaterim. Današnji Dnevnikov Objektiv (2. 4. 2011):

prestolnica kulturniških norosti

Pa kaj še?

Več vsebin - sobota, 02.04.2011 Tekst: Simon Kardum

Zastavili smo utopično in prizemljeno hkrati. A projekt, ki smo ga nadgrajevali od leta 2004 in je uspešno prebrodil tisočere čeri, ki jih moraš v tej državi vzeti v zakup, je od leta 2008 v zastoju. Naj spomnim. Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 je s prvopodpisanim mariborskim županom Kanglerjem najprej prestala vladni preizkus, kasneje dvakrat še bruseljskega in požela soglasno odobravanje zainteresirane in splošne javnosti v Sloveniji. Janševa vlada je poskrbela za korektno izpeljan postopek, Pahorjeva vlada je zagotovila sredstva in zazdelo se je, da ni tako daleč dan, ko bo o razcvetu kulture mogoče na glas govoriti tudi v štajerski prestolnici in vzhodni kohezijski regiji. Toda največji kulturni projekt v zgodovini nove države se je začel sesipati vase. Čista energija se je tik pred slavnostno otvoritvijo praznovanja slovenske in evropske kulture zgostila v strupeni energetski napitek.

Ta hip smo tam, kjer so bile v preteklosti prestolnice v Patrasu, Corku in Liverpoolu, ki v mednarodnem okolju veljajo za slabo vodene in izvedene projekte. Na nasprotnem bregu torej, kot na primer Lille ali Linz, ki veljata za vzorčna primera dobre prakse. Avtorji kandidature smo se od samega začetka zavedali priložnosti - in nevarnosti. O tem priča obsežna dokumentacija, dostopna na spletu.

EPK Maribor je bila zasnovana kot kulturni (socialni, izobraževalni, raziskovalni), gospodarski in razvojni projekt. To je pomenilo široko soudeležbo zainteresiranih, odprtost in preglednost delovanja, učinkovito regionalno in mednarodno mreženje ter nujnost izgradnje nove (prenovljene) infrastrukture. In, ključno, pravočasno ustanovitev primernega vodstvenega, strokovnega in nadzornega modela, z imenovanjem odgovornih in zagotovitvijo finančnih sredstev za delovanje. Ekipa mariborske Kible se je zavedala tudi morebitnega črnega scenarija, predvsem dejstva, da je v igri ogromno denarja, kar v državi plenilske in sebične mentalitete ne pomeni nič dobrega. In smo tam.

Elegantna poveljnica kulture, ki ji očitajo popoldansko obrt

Da se razumemo, v četrtek dokončno potrjena generalna direktorica javnega zavoda EPK Suzana Žilič Fišer se otepa številnih funkcij in za popoldansko obrt ji očitajo omenjeno – biti generalni direktor. V Dnevnikovem dolgem portretu (2. 4. 2011), v katerem ne manjka osupljivih biografskih detajlov, si bomo ob dobičkaželjnosti, ki žal ni obrodila sadov, najbolj zapomnili npr. njeno izjavo: »Če se bodo razčistile razmere na zavodu, se bom povsem predala funkciji generalne direktorice, svoje obveznosti na fakulteti pa bom začasno prenesla na svoje sodelavce.«

Žilič Fišerjeva z njo priznava, da zaenkrat ne deluje kot generalna direktorica zavoda s polno paro. Priznava torej trenutno popoldansko obrt - če se ne bodo razčistile razmere, ki zdaj vladajo, ko to obrt opravlja. Zavestno in premišljeno je sprejela ponujeni mandat ob vednosti in s kalkulacijo o svoji lastni distanciranosti. In ob očitkih, da je na zavodu EPK odsotna, kot piše v spodnjem članku. Postavlja pogoje, kdaj in kako bo začela delati popolnoma. Zdelo se nam je, a smo se znova ušteli, da projekt EPK zahteva stoprocentno angažirane ljudi. Pa ti programski direktor izjavi, da ni nič hudega, če je predsednik programskega sveta mesece v tujini. Da to ne vpliva na njegovo operativnost. (Pravijo, da je znova odpotoval, a ga niso zaznali niti na simbolni gradbeni otvoritvi svojega studenškega teatra.) In zdaj nam generalna jasno pove, da se še ne predaja zares svoji funkciji in navaja pogoje za predajanje. Zakaj je sploh sprejela mandat? Je mar čudno, da vodstvu EPK očitajo neresno ležernost?

Sicer pa članek v celoti:

Elegantna poveljnica kulture

Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, želi najprej razčistiti minulo poslovanje v zavodu

Ljudje z ozadjem - sobota, 02.04.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter

Suzano Žilič Fišer bi lahko opisali kot pragmatično karieristko, ki se zna s preračunljivimi koraki zmeraj povzpeti še stopnico višje. Januarja je postala predstojnica katedre medijskih komunikacij na Univerzi v Mariboru, komaj mesec dni kasneje pa je že prevzela naloge vršilke dolžnosti generalne direktorice zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture  

 Ne bi ustrelili mimo z oceno, da jo fascinirata oblast in možnost vpliva. Čeravno najnovejši zapleti razkrivajo, da predavateljica ni vstopila v projekt EPK izključno zaradi privlačnosti direktorskega prestiža in protokolarnega rokovanja z znanimi imeni. Očitno so jo tisti, ki so jo posedli na evropski kulturni prestol, podcenjevali. "Če ne bo zelo kmalu razčiščeno minulo poslovanje v zavodu, v ta projekt sploh ne bom vstopila," je odločna 40-letna Mariborčanka.

Zahteva revizijo

Vodenje EPK prevzema Žilič Fišerjeva v času, ko je do začetka največjega kulturnega projekta na Slovenskem samo še osem mesecev. Krizne razmere, nastale zaradi časovne stiske, poglabljajo predvsem disfunkcionalna uprava zavoda in javna nesoglasja s "problematično" poslovno direktorico Heleno Hvalec, ki je v minulih mesecih na veliko sklepala pogodbe, po katerih se na desettisoče evrov steka iz zavoda v prijateljske žepe. Hkrati morajo sodelavci programskega direktorja Mitje Čandra že več tednov shajati brez honorarjev.

Za ministrstvo je celoten projekt obrnjen na glavo

Huda nezaupnica veje iz današnjega sporočila medijem iz Ministrstva za kulturo. Kangler seje prazne obljube, za ministrstvo je združevanje Pandurjevega teatra in UGM popolna neznanka, na mizi pa ni nobene dokumentacije. Da o »pričakovanjih« glede zakonitosti in transparentnosti poslovanja ne govorimo. Ni težko predvideti, da bodo v EPK zelo hitro sekali glave, da se vsaj drugi obdržijo. Sporočilo se bere:

Poslano: 1. april 2011 13:49
Zadeva: EPK-sporočilo medijem

Ministrica sprejela župana Kanglerja
Ministrica za kulturo Majda Širca s sodelavci se je danes sestala z županom
Mestne občine Maribor Francom Kanglerjem, podžupanom Janezom Ujčičem in
generalno direktorico javnega zavoda Maribor 2012- EPK Suzano Žilič Fišer.
Ministrica je na sestanku uvodoma poudarila, da pričakuje zakonito in
transparentno poslovanje EPK, in na mestu poslovnega direktorja nekoga, ki
bo nalogi kos.
Župan Kangler in sodelavci so ministrico seznanili z idejo, da bi na
lokaciji MAKSA dobila svoje mesto Umetnostna galerija Maribor. Z
Ministrstva za kulturo smo ves čas stali ob strani UGM,  projekt nove UGM v
Mariboru pa je bil potrjen tudi na vladi. Za gradnjo so bila namenjena
evropska sredstva razpisa za javno kulturno infrastrukturo v lasti občine.
Občina se je zavezala, da bo vsa potrebna dokumentacija nared do lanskega
decembra, nakar je bil rok prolongiran do letošnjega 1. maja. Danes, 1.
aprila ni na mizi še ničesar od obljubljene in pričakovane dokumentacije.
Na mizi pa je nov predlog občine, ki UGM vidi  v zgradbi, ki je namenjen
MAKSU.
To za Ministrstvo za kulturo pomeni, da je celoten projekt obrnjen na
glavo. "Župan je MK seznanil ustno, v prihodnosti pa naj bi idejo podkrepil
s konkretnim projektom, ki je v tem trenutku za nas popolna neznanka", je
po sestanku povedala ministrica Širca. MK dvomi, da je tako rešitev mogoče
realizirati pravočasno, za čas EPK, niti ve vnaprej ali je v skladu s
predpisi.  Do takega projekta se MK lahko opredeli na podlagi dokumentov in
stališč občine in tudi UGM.


Bojana Leskovar
-----------------------------
Služba za odnose z javnostmi
Ministrstvo za kulturo

Končno le teorija zarote: župan pravi, da nekdo želi zrušiti projekt EPK

Nismo rabili dolgo čakati in ni prvič. Zdaj je eksplicitno. Gospod Franc Kangler verjame, da so se proti EPK zarotile temne sile. Iz zapisa v Delu (31. 3. 2011):

Župan si želi, da bi pri delovanju centra sodeloval tudi Tomaž Pandur, ki je po njegovem mnenju zadnje čase tarča diskvalifikacij in nizkih udarcev, sicer pa v teh medijskih napadih na Pandurja po Kanglerjevem mnenju »stoji nekdo, ki poskuša zrušiti projekt Evropske prestolnice kulture«.

Kdo bo vodil UGMAKS alias Pandurteater, ni jasno, tudi ne pomoč države

Iz zapisa v Delu (31. 3. 2011):

Očitno so povsem realne možnosti o združitvi centra Maks in nove moderne galerije, ki naj bi zrasla lučaj stran na drugem bregu Drave, vendar Kangler ni hotel prehitevati, saj je postopek javnega razpisa še odprt, do dokončne rešitve pa naj bi prišli v prihodnjih tednih. O finančnih aranžmajih za to 30 milijonov evrov vredno naložbo Kangler ni povedal veliko, prav tako ostaja nejasno, kdo naj bi center vodil organizacijsko in programsko, saj režiserja Tomaža Pandurja, ki velja za njegovega iniciatorja, danes na lokaciji prihodnjega centra ni bilo.

Pomoč države negotova
Maribor glede sredstev nedvomno upa tudi na pomoč države. Kangler je v ponedeljek dejal, da prihaja na obisk ministrica za kulturo Majda Širca, od predstavnikov države pa je menda prejšnje mesece dobil neformalna zagotovila, da bo država projekt sofinancirala, zato upa, da bodo besedo tudi držali. Po odzivu ministrstva (MzK) pa bodo pogajanja še težka. Ministrstvo je v izjavi posebej za Delo zapisalo, da MzK ni nikoli nameraval in niti ne bo financiralo gradnje centra Maks. V pismu o nameri med županom Francem Kanglerjem in ministrico Majdo Širca, ki ga župan ni podpisal, je izkazal le zanimanje za dolgoročno programsko sofinanciranje dejavnosti v okviru programskega in proračunskega planiranja. Glede specializirane odrske scenske opreme bi si ministrstvo v okviru proračunskih možnosti prizadevalo iskati dodatne vire za sofinanciranje, projekt pa lahko kandidira za sredstva za opremo na prihodnjih razpisih.

Iskanje pravne luknje za najemno pogodbo

Pisali smo že, kako želi občina pri najemni pogodbi za projekt Pandurjevega teatra izigrati zahtevo po javnem naročilu. Današnji Dnevnik (1. 4. 2011) poroča o ponujenih pravnih podlagah za takšno postopanje, ki so znova sumljive in terjajo ostro pravniško presojo:

Poročali smo že o vprašljivi zakonitosti najemne pogodbe, po kateri bo Mestna občina Maribor podjetju ZIM, d. o. o., 20 let plačevala letno najemnino, "težko" kar dva milijona evrov. Občina je namreč sklenila pogodbo brez predhodnega javnega naročila. Na ministrstvu za finance so poudarili, da je tako dopustno skleniti najemno pogodbo brez predhodnega razpisa samo v primeru, kadar se najema obstoječi objekt. Maks pa seveda še ne obstaja. Drugo zakonito izogibanje javnemu naročilu bi bilo le tako imenovano in-house naročilo.

Iz odgovora, ki smo ga prejeli od Mestne občine Maribor, pa izhaja, da najem Maksa ni in-house naročilo. Med pravnimi podlagami tega posla občina sploh ne omenja zakona o javnem naročanju, temveč se med drugim sklicuje na uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Po določilih uredbe se sme najemati stvarno premoženje, če ga upravljalec nujno potrebuje za izvrševanje svojih nalog, na internem trgu pa na voljo ni primernega premoženja. "Pred sklenitvijo pogodbe se preverijo ponudbe na zunanjem trgu in izvedejo pogajanja z najugodnejšimi ponudniki. Stvarno premoženje se lahko najame za čas, ko ga upravljalec nujno potrebuje. Upravljalec sklene najemno pogodbo z najugodnejšim ponudnikom," piše v tej uredbi. V odgovoru občine še piše, da je "občinska strokovna komisija po izvedenem povpraševanju kot najprimernejšo rešitev sprejela ponudbo podjetja ZIM."

V povezavi s tem pa se poraja najmanj sledeče vprašanje: ali se je dopustno na omenjeno uredbo sklicevati tudi tedaj, ko tega stvarnega premoženja v naravi sploh še ni?

Genialen trik: iz dveh zavoženih zgodb narediti eno uspešno, da bo počastila dalajlamo

Pandur ne bo imel svojega gledališča v veličini in sijaju, kot si je zamislil, mogoče pa bo imel galerijo. CEUM alias MAKS alias Pandurjev teater bo po novem lahko novi UGM. Ker novemu UGM-u slabo kaže zaradi arhitekturnih zapletov, so se ga odločili postaviti na isto mesto kot prvega. Kaj to pomeni, dve ustanovi v eni stavbi, ki so jo ravnokar začeli gradbeno obdelovati na Pandurjevi sanjski panoptični točki Studencev, zaenkrat ne ve nihče. Še včeraj je izgledalo, da se ne bo zaenkrat gradilo nič, danes izgleda, da se bo gradilo oboje. Z eno lepotno napako, izgubo identitete obeh. Maribor bo mogoče dobil novo UGM, ampak ta ne bo več arhitekturno avtonomna. Mogoče bo dobil Pandurjev teater, ampak to ne bo več to. Kaj vse skupaj pomeni v gradbenem, investicijskem, arhitekturnem in uporabnem smislu, lahko ugibamo.  Čeprav nekdo nekdo verjame, da je časa za načrtovanje še veliko...

Eno je gotovo: MAKS po imenu ne bo več MAKS, Mariborsko kulturno središče. Ali pa UGM ne bo več UGM. Bil je MAKS. Bil je CEUM. Bil je ves čas Pandurjev teater. Zdaj pa lahko pričakujemo kaj novega. UGMAKS. Ali pa, kot predlaga novinar Lorenci, FRANC. Ja, to bo še najbolje. Ker ga bo otvorila njegova visokost dalajlama, bi lahko bil tudi: TENZIN GYATSO. Članek iz Večera na 1. april 2011:

Večer, petek, 1.4.2011, stran 19, MARIBOR, avtor: PETRA ZEMLJIČ

Kangler: Odprtje Maksa ob obisku dalajlame
Mariborsko kulturno središče Maks, ki je včeraj dočakalo dan D, še zmeraj brez poslovno-programskega načrta, vloga Tomaža Pandurja kot njegovega vodje pa še ni jasna

Delavci podjetja Avtoprevoz Gramet Trade so včeraj porušili del obstoječega industrijskega objekta, gre za bivši MTT Tabor na Ruški cesti, kjer naj bi do konca junija 2012 zgradili Mariborsko kulturno središče, imenovano Maks. Ta naj bi bil osrednji prostor projekta Evropske prestolnice kulture (EPK) vsaj nekaj mesecev, potem pa osrednji hram mariborske kulture, ki naj bi gostil največje slovenske in tuje produkcije. Zanj naj bi Mestna občina Maribor dvajset let plačevala najemnino v višini dveh milijonov evrov, in sicer podjetju ZIM, ki je v občinski večinski lasti in ki ureja vso potrebno dokumentacijo za kredit. Investicija je po besedah direktorja ZIM Matjaža Kneza vredna 25 milijonov evrov. Gradbeno dokumentacijo in denar naj bi uredili v prihodnjem mesecu, dela pa začeli v začetku maja, ko bodo izbrali tudi izvajalca, predvsem plačilno sposobnega, napoveduje Knez. S katerimi bankami naj bi sklenili ta posel, noče razkriti.
         Franc Kangler, mariborski župan, je včeraj novinarjem izpostavil, da bo Maks dal nov zagon, podobo celotnemu mestu in ne zgolj degradiranemu območju Maribora, kjer bo stal. "V zadnjem času je bilo vrženih veliko polen, vršili so se napadi na kulturne kreatorje v mestu, a nas žene le delo, da bi mesto dobilo novo podobo," je med drugim dejal. Programsko-poslovni načrt, ki ga Maks še nima, pa bi ga že zdavnaj moral imeti, še zmeraj usklajujejo, odgovarja Kangler. "Uredili ga bomo pravočasno. Pripravljamo spremembe odlokov, ki so povezani z Maksom in EPK, v petek se bom srečal z ministrico Majdo Širco, ta pa bo v ponedeljek skupaj z zunanjim ministrom tudi v Mariboru. Stvari se premikajo in zadovoljen sem. Pogodbene obveznosti so jasne (ZIM mora objekt dokončati do konca junija 2012, op. p.), a prepričan sem, da bomo že 15. maja naslednje leto, ko pride dalajlama, objekt otvorili in tam se bodo odvrteli glavni dogodki, tudi srečanje nobelovcev," napoveduje župan.
         Na vprašanje, ali Tomaž Pandur ostaja v mestu, odgovarja, da bi si želel, kajti tukaj je rojen in tu, kjer je začel, naj konča življenjsko kariero. "Sicer pa težko govorim o tem. Čudim se, da tri, štiri medijske hiše na isti dan poročajo o temi, pa ni bilo nobene tiskovne konference, pa še vse so kritične do Pandurja. Kar le pomeni, da nekdo od drugod vodi igro in v tem mestu minira EPK, ker mogoče neko drugo mesto ni bilo uspešno pri kandidaturi za EPK. To bomo presekali in v našem mestu se ne gremo igric, zanimajo nas zgolj kultura, programi in vsebina, ne pa razprtije."
         Galerija in Maks v enem?

To live and die in Maribor: Po Kanglerju naj Pandur v Mariboru konča življenjsko kariero

Današnji Večer (1.4.2011) z izjavo mariborskega župana o Pandurjevem totem koncu kariere življenja. Kanglerizem, ki si ga bomo zapomnili:

»Na vprašanje, ali Tomaž Pandur ostaja v mestu, odgovarja, da bi si želel, kajti tukaj je rojen in tu, kjer je začel, naj konča življenjsko kariero.«

Križi in težave spletnega kolofona

Čeprav se v EPK ubadajo s hudimi očitki o finančnim nepravilnosti glede marketinških izdatkov, močno trpi njihova stran. Na to smo že opozarjali. Piše se 1. april 2011, uradna spletna stran javnega zavoda Maribor 2012 oz. EPK pa še zdaj ne zna povedati, kdo je predsednik sveta zavoda. Pisali smo že, da so v svojem uradnem komunikeju s seje gladko spregledali imenovanje Milana Petka. Zdaj so ga, kot je videti v spodnjem posnetku, sicer dodali, toda pozabili so dodati predsednika sveta zavoda dr. Ota Lutharja. Še vedno zapisujejo zgolj namestnika Francija Pivca, čeprav so 24. marca 2011 sami izdali uradni komunike o tem, da imajo novega predsednika: