Wanted: programska izhodišča izginila v noč

Pozor, iščejo se programska izhodišča EPK. Na novi spletni strani zavoda so izginila. Na njej v direktoriju Program kraljujejo zgolj še »Nove programske smernice«, ki jih je spisal Mitja Čander. Kaj se je zgodilo z besedilom Tomaža Pandurja, ki velja za temeljni in opevani programatski tekst projekta? A so se mu odpovedali? Pojasnila zaželena.

Da bi bila stvar še bolj čudna, sta na začetni strani zavoda EPK v angleški verziji v kvadratu poudarjeni obe besedili, Pandurjevo in Čandrovo. Čeprav jih je žal potem mogoče dokaj težko najti le v arhivu vesti, torej pod nobenih od glavnih direktorijev. V kvadratku so zapisali oboje: »Mitja Čander: The reanimation of the town« in »Tomaz Pandur: The city of future«.

Zakaj bi nas moralo to zanimati? Programska izhodišča so izjemno dragocen dokument. Neverjetno beden sicer in vreden Zofijine letne nagrade za kulturnega bleferja leta njegovemu avtorju. Pridevnik »dragocen« je tu treba razumeti dobesedno. Če so namreč programska izhodišča izginila, smo davkoplačevalci prikrajšani za 23.000 evrov. Spomnimo, sporni honorar Pandurju v višini 23.000 evrov je bil nakazan tudi zaradi izdelave istih izhodišč.

Še huje, če nova spletna stran zavoda javnosti več ne ponuja izhodišč, bi morali protestirati člani programskega sveta. Pandur je namreč (tudi) ob odstopu opozoril na njihovo ključnost:

»Programski svet EPK je pod mojim vodstvom v manj kot enem letu kreativno izoblikoval programska izhodišča EPK in sedanjemu programskemu vodstvu omogočil stvaritev avtorskega programskega koncepta, ki gre sedaj v realizacijo. Ker je mnoge v Sloveniji zelo motila moja dvojna vloga v EPK, predsedniška in umetniška, in ker se moj angažma v javnosti neprestano negativno interpretira in kriminalizira, sem se odločil, da z današnjim dnem odstopim kot predsednik in kot član Programskega sveta EPK Maribor 2012 in da se v prihodnje posvetim svojemu ustvarjalnemu delu. Prepričan sem, da lahko z njim bolje in učinkoviteje prispevam k uspešnosti in mednarodni prepoznavnosti Evropske prestolnice kulture Maribor 2012,« je zapisal Pandur.

Vendarle pa lahko javnost pomirimo. Ta ključen dokument EPK vendarle ni izgubljen, ker smo ga Zofijini shranili za naše potomce; zaenkrat obstaja sicer skrit tudi v slepem črevesu arhiva. Prav tako v arhivu vestičk angleške verzije k sreči najdemo njihov prevod. Za vsak primer spodaj objavljamo obe verziji - preventivno pred morebitnimi novimi izginotji. Slovenska je nadgrajena z razlago za lažje razumevanje:

Nova Nostradamusova programska izhodišča za EPK 2012

Maribor, 31.8.2010. Nova, revidirana Nostradamusova programska izhodišča Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, odkrita s pomočjo vnovničnega branja njegovih kvartin, podprtega z računalniško podporo. Temeljno besedilo z manifestom o ultimativni kulturni resnici Maribora je dostopno na tem mestu. Zaradi lažjega razumevanja enigmatičnih verzov smo te opremili z vmesnimi naslovi in ter veselimi mislimi novega in starega vladarja. V kvartini 12 pod spretno prikritim naslovom »Mariborsko kulturo bomo približali civilizaciji« namreč beremo:

»V letu 2012 in sedem mesecev,
bo z neba prišel veliki Kralj groze.
Vstajenje velikega kralja Angolmoisa.
Prej in potem bo veselo vladal Mars.«

Bistvo nostradamusovske operacije EPK je zvito skrito že v besedi Nostradamus - njenem branju v latinščini. Nostra damus, qua damus (kar bomo dali, bomo dali iz naših žepov).

I.Himnični program in budnica za edino pravo mesto prihodnosti: »jaz verjamem, to kar tudi rečem«

V Mariboru imamo enkratno in neponovljivo priložnost, da izčrpan brezizgledni čas in vero v naše rekanje osmislimo na novo, da najdemo smer naše prihodnosti in jo pričnemo bivati enkratno in neponovljivo naše. Prihodnost smo mi, a le, če znamo gledati v stekleno kroglo biti in ustvarjati prihodnje v nas. Prebuditi in biti moramo drzno, velikopotezno in vizionarsko v nas. Če smo se kaj naučili iz preteklosti, je to dejstvo, da je zgodovina bila zmeraj na strani drznih velikopoteznih vizionarjev in manipulantov. Naša vizija je obenem naša smer, in ta kaže v čas, ki prihaja. Kaže v čas, ki je, a še nerojen. Kaže čas, ki je hipotetičen čas, ki je, ker lahko je. In če bo, bo rasel iz vojaškega časovnega projektila, ki predstavlja leto 2012. Brez strahu, to ni uničevalni projektil. Tistega, ki ga finančno oropa zadene, oživi iz spanca. Maribor se mora prebuditi. Mora postati drug Saint-Rémy-de-Provence. In mora postati drug med tistimi, ki narekujejo drugačnost. Ki so drugi in drugačni – ki niso včeraj, ki so jutri. To so velike prestolnice. Velike po megalomanskem vizionarskem duhu, ki premika ustvarjalno energijo po ožilju mesta, ki deli celice mesta, Pandurjeve njegove sanje in njegova finančna stremljenja. Naše stremljenje je, da zaživimo naš jutri, danes in tukaj. Naš cilj je prepoznanje spečih možnosti v vaših denarnicah, odstreti prikritost nastajajočega in ga soustvarjati, razumeti našo usodo kot neizkoriščeno možnost, biti prihodnji, ki sem, ki sem.

II.Renesančni toti čudež tukaj in zdaj: »moji občutki so ganljivi«

Pomislimo na mesteca s po par deset tisoč prebivalci, v katerih se je zgodil ganljivi renesančni čudež. Pomislimo na mesta, ki so s svojimi dosežki na polju vednosti, življenjske omike, ki so s svojo kulturo in odprtostjo za zmeraj spremenile obličje sveta. Pomislimo na genialne posameznike, na Tomaža Pandurja, ki so z vztrajnostjo svojih vizij dosegli ključne spremembe v načinu, kako razumemo človeka in svet. Na vizionarske ustvarjalce, razsvetljene francoske vladarje in Franca politike, ki so imeli čut za nezaslišano možnost. Nastopi čas, ko je možno so-odločiti in živeti lastno prihodnost. Sedaj, danes in tukaj, je ta čas. Leto 2012 je ta čas. Za tiste, ki spijo in ki jih je strah presežnega, se je prihodnost že zdavnaj dogodila. Za nas pa obstaja kot nečujna nezaslišana možnost.

III.Seizmologi na sledi novega odkritja: »v parku ne raste nobena šalata«

Ena največjih ugank človeštva je kazenska ovadba, kako se generira razvoj. Razvoj je zmeraj nepredvidljiv, največja odkritja, ki so spremenila obličje Zemlje in naše predstave o vesolju, se niso rojevale tam, kjer se je bilo nabralo največ ekonomskega kapitala in institucionalne ubranosti, marveč zmeraj nepredvidljivo, iz robnih pozicij. Zgodovina razvoja SNG Maribor je zgodovina genialnih finančnih sunkov s strani. Usoda velikih svetovnih metropol je, da so absorbtivne in da hitro prepoznavajo in posvojijo substancialne sunke na polju znanosti in umetnosti, sunke vednosti. Sami sunki pa nastajajo praviloma na tujih računih obrobju.

IV.Previdno pri rokovanju z elektriko: »na bregu leve in desne Drave«

Obrobje se lahko le v trenutku sunka spremeni v epicenter neke radikalne nečujne nezaslišane spremembe. V letu 2012, ko bo toto naše mesto prestolovalo evropski kulturi, mora doživeti nezaslišan premik rečne struge. Ne premik, ampak pretres. Z roba se mora Maribor preseliti v sam epicenter spremembe. Elektro Maribor opozarja uporabnike: Pretreslo nas bo in oživelo. Finančni Pretres se bo odvijal na različnih nivojih, spreminjal in spremenil bo obličje tega mesta daleč v prihodnost: spremembo na ravni zavesti mesta, aktivacije njegovih ustvarjalnih energij in vzpostavitve pogojev za spremembo, bodisi kot redefinicijo obstoječih ali kot vzpostavitev novih infrastrukturnih možnosti. Nateg Premik mora biti takšen, da ne bo premaknil le Maribora in Panonske nižine, pretres mora biti nezaslišanih dimenzij. Čutiti ga morajo po širšem področju srednje Evrope evropske kulture in umetnosti, ki mu bo Maribor prestoloval.

V. Eksplozivne točke prihodnosti: »mi mamo na vseh trgih viréles, zato vse najdete na interneti«

Muzeji in teatri, koncertne dvorane in univerze, literarne hiše in razstavišča, filozofi, humanisti in naivni družboslovci, feljtoni in spletni portali, televizijske postaje in centri umetniškega pulziranja po vsej Evropi se morajo ozreti na bioenergetsko točko prihodnosti, na mesto Duplek, od koder prihaja neka nezaslišan pretres. Ozreti se morajo na nič nas ni strah, če umetniki so z nami Maribor.

VI.Nepoklicni meteorologi tudi o duhovni prevetritvi: »mojo srce danes žari«

Da bi prišlo do radikalnega sunka, je potrebno iz tega mesta pregnati vso bleferstvo lenobnost, zatohlost, vso neinventivnost, vso preplašenost in lažno skromnost, vso ležernost in površnost, ves občinski klientelizem, vso nevedenje, vso zamerljivost in samoužaljenost, ves nepotizem in vso lažno samoljubje. Maribor potrebuje vrsto doslej nečujnih nezaslišanih možnosti. Nezaslišanih vsebin. In nezaslišanih afer dogodkov. Ti bodo generirani tako iz davkoplačevalskega vsebinskega potenciala, ki ga premore Maribor in preostala partnerska mesta, kot seveda v najširši evropski in globalni perspektivi. Globalna perspektiva pomeni perspektivo, ki izvira iz specifične vizije, nikakor poljubnosti: vedeti, kdo, zakaj, kako v najširšem miselnem kontekstu.

VII.Pirotehnika nebrzdane ustvarjalnosti: »prosim, da se v živo spominjate«

Naj ne bo nikoli preslišano. Naj ne bo nikoli v živo pozabljeno. Naj nas omreži vireles in aktivira v nas vse ustvarjalne sile. Zato še enkrat ponavljamo: evropska prestolnica kulture naj ne bo zazrta v preteklost, njen končni cilj je nezaslišana sprememba, je drugačna prihodnost, ki temelji na vednosti in nebrzdani ustvarjalnosti. Le časnik s težo vednost proizvaja nove vsebine, takšne, ki ne ugasnejo kot silvestrski ognjemet in se razkadijo kot senzacionalistična vest na naslovnici včerajšnjih časnikov, marveč take, ki premorejo dolgoročno strukturno vitalnost in redefinirajo način, kako bivamo z nekaj sto evri na mesec.

VIII.Maribor bo projektil, ki leti nazaj v prihodnost: »borci so se preko borbe borili«

Da bi Maribor bil zares evropska kulturna prestolnica in ne samozadostna promenada z izrezljanimi vevericami in medvedi na drevesih nam vsem znanih duhov preteklosti, bo moral Maribor postati drzen in vizionarski, projektil, usmerjen v jutri, svetilnik seizmograf še neobstoječega premika, brodolom povprečnosti in vizija prebujenih in ustvarjalnih. Prepoznati, aktivirati in usmeriti moramo vse sile, vse naše sanje, vse naše energije na vrhu sveta. Prepoznati in zaupati moramo v naše strahove in za vedno spremeniti njihovo temačno podobo v svetlobo možnosti njihove spremembe. Maribor mora dati Pandurteater vizionarski impulz, spodbudo, premik svetovom kulture in umetnosti, katerim za eno leto sme prestolovati.

IX.Živčni sistem človeka zapleten kot orakelj: »na tem mestu čutim pozitiven srčni utrip«

Ponavljamo: evropska prestolnica kulture naj ne poskuša povzemati in ponavljati obstoječega, se pravi preteklosti, kot se spleta v aktualnem trenutku, marveč naj zgradi mestu manjkajoči petnajsti trinajsti oziroma nulti par živcev, živec, ki v Francu človeku usmerja njegovo prihodnost. Maribor mora leta 2012 postati mesto kanglerizmov možnosti, ugibanj, izjemnih intelektualnih sil, zbranih v točko, usmerjeno v jutri. Ne le platforma sedanjosti, ne le analiza in obračun s preteklostjo, marveč tudi Nostradamusov orakelj, ki s svojimi prerokbami usmerja finančni tok zgodovine. Misli so sile in zgodovina je njihov neizbežni srčni utrip preplet. Zato je tako pomembno biti tam na Studencih, kjer misli vznikajo in oblikujejo prve obrise tega, kar bo jutri nezaslišana realnost.

X.Nevrologija trinajstega para živcev in očesnih open: »zahvaljujem se gostom, da so nas pogostili tukaj v Mariboru«

Da bi v tkivu našega gostitelja mesta zrasel trinajsti par živcev, gre mi na živec, ki v človeku usmerja njegovo prihodnost, bo Maribor postal drugačno mesto, drugačno telo, ki nam prihaja naproti iz najbolj drzne prihodnosti, katere neizbežni del smo, če to nezaslišano in zmeraj prisotno možnost prepoznamo kot našo. Telo, ki odkriva nezaslišana dejanja svojih frankensteinovskih uspavanih delov, telo, ki se zaveda, da je stvar njegovega duhovnega in intelektualnega preživetja, da s kijem prebije opno, ki ga uspava, da strga popkovino, ki ga veže na ponavljanja starih populističnih vzorcev in napak, telo, ki je usmerjeno in narejeno za preseganje horizontov znanega in že doseženega. Za to je potrebno, da vsi deli telesa našega mesta delujejo harmonično, gnani z vizijo metamorfoze. Ponavljamo: kreditna sprememba mora biti nepovratna. Po letu 2012 Maribor ne sme nikoli več biti mesto brez jasne prihodnosti. Maribor naj nikoli več ne objokuje svoje usode. Želimo, da Maribor zaživi svoj jutri. Da napne vse svoje sile. Da postane drugačen Maribor, mesto prihodnosti. Za to je potrebno, da projektil naše vizije preluknja naše denarnice opna na naših očeh in jih odpre za nezaslišano demagogijo. Nezaslišani morajo biti tako prostorski in arhitekturni projektili projekti, ki morajo omogočati dogajanje nezaslišanega. In nezaslišan mora biti invencijski, vizionarski in energijski vložek vseh, preko katerih se bo evropska prestolnica kulture godila predvsem za nas za vse.

Napotila:

Nova programska izhodišča Evropske prestolnice kulture Maribor 2012:
http://www.maribor2012.info/index.php?ptype=3&ntype=1&id=170

Kanglerizmi:
http://www.politikis.si/?p=5135

Tomaz Pandur: The city of future

New conceptual starting point of the European Capital of Culture
30. 8. 2010 We have gained a unique and unrepeatable opportunity in Maribor to conceptualize an exhausted and hopeless time from the start in order to find the direction of our future and start living in our own unique, unrepeatable way. We are the future, but only if we know how to be, and how to create a future within us. We need to wake up and be bold, ambitious and visionary. If we learned anything from the past, it is the fact that history has only been on the side of ambitious visionaries. Our vision is simultaneously our direction, pointing towards the time to come. It points towards the time, which exists, but is still unborn. It points towards the time, which is hypothetical, which is because it can be. And if it will be, it will grow out of the time missile that represents the year 2012. Have no fear it is not a destructive missile. The one, who is hit by it, awakens from a deep sleep. Maribor needs to wake up. It must alter. And it must become different among those, who dictate otherness. Who are other and different - who are not yesterday, who are tomorrow. Those are huge capitals. Huge because of their visionary spirit that moves creative energy around the networks of the city, that divides the city, its dreams and aspirations. Our aspiration is to start living our tomorrow, here and now. Our goal is to recognize sleeping potentials, to reveal the latency of the existing and to co-create it, to understand our destiny as an untapped possibility, to be the next, who is.

Let's think of small towns with ten and more thousand inhabitants, which experienced a renaissance miracle. Let's think of the cities, which forever changed the face of the world with their achievements in the field of knowledge, life manners, culture and openness. Let's think of genius individuals, who through their persistence achieved key changes in the way we see man and the world. Visionary creators, enlightened rulers and politicians who had a sense for unprecedented possibility. There comes a time, when it's possible to co-decide and live your own future. Now, today and here is that time. The year 2012 is that time. For those who are sleeping and are afraid of the exceeded, the future has already happened long ago. But for us it exists like an unprecedented possibility.

One of the greatest mysteries of human kind is how to generate development. Development is always unpredictable; the greatest discoveries that changed the face of the earth and our vision of the universe were usually not given birth there where the biggest economic capital and institutional harmony was accumulated, but always unpredictably from periphery positions. The history of development is the history of genial shocks from the sidelines. The destiny of the world's great metropolises is that they are absorbent and quickly recognize and adopt the substantial shocks in the field of science and art, shocks of knowledge. As a rule the shocks occur on the periphery.

The periphery can at the moment of shock change into the epicenter of some radical changes. In the year 2012, when Maribor becomes the European capital of culture, it must experience an incredible shift. Not a shift, more like turmoil. Maribor should move from the periphery into the very epicenter of change. We will experience turmoil and we will be revived. A shift that will take place at various levels and will change the face of this city well into the future: a change in level of perception in the city, activate its creative energies and set the conditions for change, either as a redefinition of the existing or as the establishment of new infrastructure opportunities. The shift must be such that it will not only move Maribor; the turmoil must be of unprecedented dimensions. It must be felt in the wider European culture and arts, which Maribor will throne. Museums and theatres, concert halls and universities, literary houses and exhibition centers, feuilletons and web portals, TV stations and canters of artistic pulsation all around Europe must look at the future, at the city, where some unprecedented turmoil comes from. They must look at Maribor.

In order to achieve a radical shock it is necessary to banish all idleness, stuffiness, all uninventiveness, all false modesty and intimidation, all casualness and superficiality, all clientelism, all ignorance, all resentfulness and self-offence, all nepotism and all false self-love. Maribor deserves a variety of until now unprecedented possibilities. Unprecedented content and unprecedented events. These will be generated thus from content potential, which Maribor and the remaining partner cities are capable of, as of course in a broader European and a global perspective. Global perspective is a perspective originating from specific vision that is by no means arbitrary: to know who, why, how in the broadest possible sense.

It should never be overheard. It should never be forgotten. Let it seduce us and activate all creative forces within us. Therefore we repeat once again: the European Capital of Culture should not be just looking back into the past, its ultimate goal is unprecedented change, a different future based on knowledge and unbridled creativity. Only knowledge produces new content that does not extinguish like New Year's fireworks and blow away like sensational news on the front pages of yesterday's newspapers, but is capable of a long-term structural vitality and redefines the way we live.
To be truly the European Capital of Culture and not a self-sufficient promenade of known spirits of the past, Maribor will have to become bold and visionary, a missile directed towards tomorrow, a seismograph of still non-existing shift, a shipwreck of mediocrity and a vision of the awakened and creative. We need to recognize, activate and orientate all our forces, our dreams, all our energy. We need to recognize and trust in our fears and forever alter their dark image into the light of possibilities of their change. Maribor must offer a visionary pulse, stimulation, shift to the worlds of culture and art, which for one year it is allowed to throne.

We repeat: European Capital of Culture should not try only to summarize and repeat the current, that is to say the past, as it interweaves in an actual moment, but should build a city's missing thirteen or null pair of nerves, the nerve that in man directs his future. Maribor should in year 2012 become a city of possibilities, speculation, exceptional intellectual forces gathered at a point, focused on tomorrow. Not only a platform of the present time, not only an analysis and a settlement with the past, but also an oracle whose prophecies direct the flow of history. Thoughts are forces and history is their inevitable intertwining. Therefore it is so important to be there, where thoughts germinate and form the first outlines of what will be tomorrow a reality.

In order to make the tissue of our city grow thirteen pairs of nerves, the nerve which in man orientates his future, Maribor will have to become a different city, a different body, which is coming towards us from the most daring future, of which we are an inevitable part, if that unprecedented and always present possibility is recognized as our own. A body which discovers the unprecedented activities of its sleeping parts, a body which is aware that it is a matter of its spiritual and intellectual survival to tear a membrane that makes it sleepy and an umbilical cord that makes it repeat old patterns and mistakes; a body which is orientated and made for exceeding the horizons of the known and achieved. Therefore it is necessary for all parts of our city to act harmoniously, driven by the vision of the metamorphoses. We repeat: the change must be irreversible. After year 2012 Maribor should never again be a city without a defined future. Maribor should never again lament its destiny. We want Maribor to start living its tomorrow. To do it's utmost. To become a different Maribor - a city of future. Therefore it is necessary for the missile of our vision to punch the membrane in our eyes and open them for the unprecedented. Unprecedented must be the spatial and architectural projects that enable the happening of the unprecedented. And unprecedented must be the inventive, visionary and energy input of everyone who will make the European Capital of Culture happen.