Iskanje pravne luknje za najemno pogodbo

Pisali smo že, kako želi občina pri najemni pogodbi za projekt Pandurjevega teatra izigrati zahtevo po javnem naročilu. Današnji Dnevnik (1. 4. 2011) poroča o ponujenih pravnih podlagah za takšno postopanje, ki so znova sumljive in terjajo ostro pravniško presojo:

Poročali smo že o vprašljivi zakonitosti najemne pogodbe, po kateri bo Mestna občina Maribor podjetju ZIM, d. o. o., 20 let plačevala letno najemnino, "težko" kar dva milijona evrov. Občina je namreč sklenila pogodbo brez predhodnega javnega naročila. Na ministrstvu za finance so poudarili, da je tako dopustno skleniti najemno pogodbo brez predhodnega razpisa samo v primeru, kadar se najema obstoječi objekt. Maks pa seveda še ne obstaja. Drugo zakonito izogibanje javnemu naročilu bi bilo le tako imenovano in-house naročilo.

Iz odgovora, ki smo ga prejeli od Mestne občine Maribor, pa izhaja, da najem Maksa ni in-house naročilo. Med pravnimi podlagami tega posla občina sploh ne omenja zakona o javnem naročanju, temveč se med drugim sklicuje na uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Po določilih uredbe se sme najemati stvarno premoženje, če ga upravljalec nujno potrebuje za izvrševanje svojih nalog, na internem trgu pa na voljo ni primernega premoženja. "Pred sklenitvijo pogodbe se preverijo ponudbe na zunanjem trgu in izvedejo pogajanja z najugodnejšimi ponudniki. Stvarno premoženje se lahko najame za čas, ko ga upravljalec nujno potrebuje. Upravljalec sklene najemno pogodbo z najugodnejšim ponudnikom," piše v tej uredbi. V odgovoru občine še piše, da je "občinska strokovna komisija po izvedenem povpraševanju kot najprimernejšo rešitev sprejela ponudbo podjetja ZIM."

V povezavi s tem pa se poraja najmanj sledeče vprašanje: ali se je dopustno na omenjeno uredbo sklicevati tudi tedaj, ko tega stvarnega premoženja v naravi sploh še ni?

Genialen trik: iz dveh zavoženih zgodb narediti eno uspešno, da bo počastila dalajlamo

Pandur ne bo imel svojega gledališča v veličini in sijaju, kot si je zamislil, mogoče pa bo imel galerijo. CEUM alias MAKS alias Pandurjev teater bo po novem lahko novi UGM. Ker novemu UGM-u slabo kaže zaradi arhitekturnih zapletov, so se ga odločili postaviti na isto mesto kot prvega. Kaj to pomeni, dve ustanovi v eni stavbi, ki so jo ravnokar začeli gradbeno obdelovati na Pandurjevi sanjski panoptični točki Studencev, zaenkrat ne ve nihče. Še včeraj je izgledalo, da se ne bo zaenkrat gradilo nič, danes izgleda, da se bo gradilo oboje. Z eno lepotno napako, izgubo identitete obeh. Maribor bo mogoče dobil novo UGM, ampak ta ne bo več arhitekturno avtonomna. Mogoče bo dobil Pandurjev teater, ampak to ne bo več to. Kaj vse skupaj pomeni v gradbenem, investicijskem, arhitekturnem in uporabnem smislu, lahko ugibamo.  Čeprav nekdo nekdo verjame, da je časa za načrtovanje še veliko...

Eno je gotovo: MAKS po imenu ne bo več MAKS, Mariborsko kulturno središče. Ali pa UGM ne bo več UGM. Bil je MAKS. Bil je CEUM. Bil je ves čas Pandurjev teater. Zdaj pa lahko pričakujemo kaj novega. UGMAKS. Ali pa, kot predlaga novinar Lorenci, FRANC. Ja, to bo še najbolje. Ker ga bo otvorila njegova visokost dalajlama, bi lahko bil tudi: TENZIN GYATSO. Članek iz Večera na 1. april 2011:

Večer, petek, 1.4.2011, stran 19, MARIBOR, avtor: PETRA ZEMLJIČ

Kangler: Odprtje Maksa ob obisku dalajlame
Mariborsko kulturno središče Maks, ki je včeraj dočakalo dan D, še zmeraj brez poslovno-programskega načrta, vloga Tomaža Pandurja kot njegovega vodje pa še ni jasna

Delavci podjetja Avtoprevoz Gramet Trade so včeraj porušili del obstoječega industrijskega objekta, gre za bivši MTT Tabor na Ruški cesti, kjer naj bi do konca junija 2012 zgradili Mariborsko kulturno središče, imenovano Maks. Ta naj bi bil osrednji prostor projekta Evropske prestolnice kulture (EPK) vsaj nekaj mesecev, potem pa osrednji hram mariborske kulture, ki naj bi gostil največje slovenske in tuje produkcije. Zanj naj bi Mestna občina Maribor dvajset let plačevala najemnino v višini dveh milijonov evrov, in sicer podjetju ZIM, ki je v občinski večinski lasti in ki ureja vso potrebno dokumentacijo za kredit. Investicija je po besedah direktorja ZIM Matjaža Kneza vredna 25 milijonov evrov. Gradbeno dokumentacijo in denar naj bi uredili v prihodnjem mesecu, dela pa začeli v začetku maja, ko bodo izbrali tudi izvajalca, predvsem plačilno sposobnega, napoveduje Knez. S katerimi bankami naj bi sklenili ta posel, noče razkriti.
         Franc Kangler, mariborski župan, je včeraj novinarjem izpostavil, da bo Maks dal nov zagon, podobo celotnemu mestu in ne zgolj degradiranemu območju Maribora, kjer bo stal. "V zadnjem času je bilo vrženih veliko polen, vršili so se napadi na kulturne kreatorje v mestu, a nas žene le delo, da bi mesto dobilo novo podobo," je med drugim dejal. Programsko-poslovni načrt, ki ga Maks še nima, pa bi ga že zdavnaj moral imeti, še zmeraj usklajujejo, odgovarja Kangler. "Uredili ga bomo pravočasno. Pripravljamo spremembe odlokov, ki so povezani z Maksom in EPK, v petek se bom srečal z ministrico Majdo Širco, ta pa bo v ponedeljek skupaj z zunanjim ministrom tudi v Mariboru. Stvari se premikajo in zadovoljen sem. Pogodbene obveznosti so jasne (ZIM mora objekt dokončati do konca junija 2012, op. p.), a prepričan sem, da bomo že 15. maja naslednje leto, ko pride dalajlama, objekt otvorili in tam se bodo odvrteli glavni dogodki, tudi srečanje nobelovcev," napoveduje župan.
         Na vprašanje, ali Tomaž Pandur ostaja v mestu, odgovarja, da bi si želel, kajti tukaj je rojen in tu, kjer je začel, naj konča življenjsko kariero. "Sicer pa težko govorim o tem. Čudim se, da tri, štiri medijske hiše na isti dan poročajo o temi, pa ni bilo nobene tiskovne konference, pa še vse so kritične do Pandurja. Kar le pomeni, da nekdo od drugod vodi igro in v tem mestu minira EPK, ker mogoče neko drugo mesto ni bilo uspešno pri kandidaturi za EPK. To bomo presekali in v našem mestu se ne gremo igric, zanimajo nas zgolj kultura, programi in vsebina, ne pa razprtije."
         Galerija in Maks v enem?

To live and die in Maribor: Po Kanglerju naj Pandur v Mariboru konča življenjsko kariero

Današnji Večer (1.4.2011) z izjavo mariborskega župana o Pandurjevem totem koncu kariere življenja. Kanglerizem, ki si ga bomo zapomnili:

»Na vprašanje, ali Tomaž Pandur ostaja v mestu, odgovarja, da bi si želel, kajti tukaj je rojen in tu, kjer je začel, naj konča življenjsko kariero.«

Križi in težave spletnega kolofona

Čeprav se v EPK ubadajo s hudimi očitki o finančnim nepravilnosti glede marketinških izdatkov, močno trpi njihova stran. Na to smo že opozarjali. Piše se 1. april 2011, uradna spletna stran javnega zavoda Maribor 2012 oz. EPK pa še zdaj ne zna povedati, kdo je predsednik sveta zavoda. Pisali smo že, da so v svojem uradnem komunikeju s seje gladko spregledali imenovanje Milana Petka. Zdaj so ga, kot je videti v spodnjem posnetku, sicer dodali, toda pozabili so dodati predsednika sveta zavoda dr. Ota Lutharja. Še vedno zapisujejo zgolj namestnika Francija Pivca, čeprav so 24. marca 2011 sami izdali uradni komunike o tem, da imajo novega predsednika:

Župan bo vendarle gradil, Pandurjev hram do 15. maja 2012

Mariborčani obožujejo župana, ker prinaša brnenje strojev kot pomlad ptice. Kako, zakaj, čemu, kako dolgo, za koliko, kdo bo plačal – postranska vprašanja. 15. maj je rok – obisk dalajlame je mera stvari, pravi Franc Kangler, ki jo je v naslednji minuti (ali pred njo) direktor podjetja ZIM takoj zanikal in povedal, da je to junij. Ampak kaj bi to, zadovoljni obrazi na tem videu online Večera povedo vse.

Mimo javnega naročila in pod sumljivimi okoliščinami, a Pandurjev teater menda bo

Pandurjev teater bodo očitno le začeli graditi, čeprav smo doslej v to večkrat podvomili in pred tem svarili. V totalno sumljivih okoliščinah, po konspirativnih scenarijih in kolobocijah, kjer bo naročniku ZIM-u njegova lastnica v višini 77 odstotkov, torej občina, vsaj 20 let plačevala najemnino, in to v višini 2 milijona evrov na leto. No, plačevali bomo mi, davkoplačevalci. Članek v današnjem Dnevniku (30. 3. 2011):

Razvpiti Maks bo jutri doživel svojo gradbeno uverturo

Najemna pogodba za Mariborsko kulturno središče je zakonita samo v primeru, da jo je občina opredelila kot in-house naročilo

Slovenija - sreda, 30.03.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter

 Maribor - Razvpito Mariborsko kulturno središče Maks, ki si ga je zamislil režiser Tomaž Pandur, mariborski davkoplačevalci pa bodo samo za najem objekta morali plačati 40 milijonov evrov, bo jutri doživel svojo gradbeno uverturo.

Kulturna ministrica za urgentni sestanek, ali kdo bo prvi odšel iz Vetrinjskega dvora

Še današnji (30. 3. 2011) Večerov komentar Petre Zemljič o zgrnjenih sencah dvoma in dilemi, kdo bo odšel prvi – primerjava s prejšnjim, tudi današnjim, pokaže nekaj zanimivih razlik.

Večer, sreda, 30.3.2011, stran 5, V ŽARIŠČU, avtor: PETRA ZEMLJIČ

ODMEV
Zaupanja ni več

Nad zavodom Evropska prestolnice kulture Maribor 2012, natančneje nad njegovim dosedanjim poslovanjem, so se zgrnile sence dvoma. Ne glede na dejstva, prepričevanja, dokazovanja, da je vse v redu in po zakonu, da so krivi drugi - mariborska občina denimo, ker ni prej ustanovila zavoda in postavila generalnega direktorja, programci, ker so pripeljali več ljudi, kot so nekateri mislili, da jih bodo -, je jasno, da kulturniki pod takimi pogoji ne bodo delali. Tisti v zavodu, še manj pa tisti izven njega. Denarja v tem projektu, ki ni zgolj mariborski, ampak v rokah še petih občin - pravzaprav je nacionalni in se bo kot tak dokazoval še preko meja - je veliko, zato je zahteva po transparentnosti toliko bolj nujna in legitimna.
         Zdi se, da je le vprašanje časa, kdo bo iz Vetrinjskega dvora prej odšel - ali programska ekipa z Mitjem Čandrom na čelu, ki nima denarja za vsakodnevno delo, mnogi pa niti za povračilo potnih stroškov ali najemnino, ali poslovna direktorica Helena Hvalec, ki pravi, da je opozarjala na nelikvidnost zavoda, a ostreje ob tem ni nastopala, medtem pa podpisala vsaj eno pogodbo v sumljivih, zagotovo pa nerazjasnjenih okoliščinah. O teh bi moral govoriti svet zavoda kot vrhovni organ EPK že zaradi enega dejstva - v igri ni samo veliko denarja, bolj bistveno je, da gre za javni denar. A na presenečenje mnogih se to ni zgodilo. In če se javni denar med drugim pretaka v marketinške storitve, kar je pri kulturnih institucijah redkost, bi morala biti mera pazljivosti in nadzora jasna, brez posebnih interpretacij, marketinška strategija pa pripravljena tako, da bi zavod ob koncu leta dobil več, kot bi zanjo plačali.
         Bolj pa tačas nadzorni organ skrbi, kdo so tisti, ki delajo program, predvsem pa, da jih je preveč, kajti za vse ni in ne bo denarja, pa čeprav so začeli z delom pred nekaj meseci in ne pred tremi leti, kot bi bilo mogoče za vse pravičneje. Je bolj koristna programska ekipa, ki napoveduje ambiciozen program, za to pa zahteva plačilo, ali politična sla, ki se pooseblja v organih in na položajih?
         Zaupanja med ekipami ni več, to je sedaj jasno. Svet zavoda iz muhe ni hotel delati slona, je pa vse verjetnejša bodoča generalna direktorica Suzana Žilič Fišer jasno povedala, da bo pregledala stvari za nazaj in delovala zakonito, moralno, etično. Je v njenem odgovoru že mogoče iskati plat resnice in pot rešitve? Odločilne bodo seveda njene nadaljnje poteze, ne samo besede.
         Sicer pa, a ni dovolj povedno tudi to, da je včeraj kulturna ministrica sklicala urgentni sestanek nekaterih akterjev EPK?

V EPK gre za brezsramno prevzemanje vseh vzvodov oblasti in grabljenje denarja zase

Po novem so kritično novinarsko stališče končno dosegli tudi v Večeru, a si, zanimivo, bolj neposredno raje dajejo duška v 7DNI kot v njem. Zadnjič smo poročali o neusmiljeni kritiki Melite Forstnerič, danes jo, še večjo, zaznavamo pri Petri Vidali. Takole, iz današnjega (30. 3. 2011) izvoda:

7DNI, sreda, 30.3.2011, stran 1, 7DNI, avtor: Petra Vidali

Dvojec
Plenjenje
Pri evropski prestolnici kulture ne gre za običajen boj interesov, ampak za brezkompromisno, brezsramno prevzemanje vseh vzvodov oblasti

Res sem se trudila za ta zapis najti kulturniško temo, ki ne bi bila Evropska prestolnica kulture (EPK) Maribor 2012. O njej pišemo že tri leta, v zadnjih mesecih je intenzivnost sploh zrasla do plafona. Saj to bi bilo razumljivo, do eksplozije kulture je samo še devet mesecev. Kar ni razumljivo in razumno, pa je, da se moramo v času, ko bi morali predstavljati podroben program celoletnega dogajanja, mediji prehitevati z odkrivanjem, milo rečeno, nepravilnosti. Član programskega sveta Simon Kardum, ki je pretekli petek protestno izstopil iz sveta, je dal "nepravilnostim" naslednje ime: "lokalpatriotsko plenjenje proračunskega denarja in zadovoljevanje sebičnih interesov".
         Ob vsem, kar se dogaja, se je preprosto neprofesionalno in eskapistično ukvarjati z drugimi temami. V Mariboru je vse, kar se dogaja na področju kulture in umetnosti, povezano s prestolnico, tudi če je to dogajanje, ki ni bilo sprejeto v njen program. Ne le zaradi potencialne upravičenosti pritožb zavrnjenih, ampak predvsem zaradi dejstva, da bo prestolnični proračun bolj ali manj edini preostali mariborski kulturni proračun. Tisti, ki niso prišli v program, ostajajo dežurno tudi brez občinskih proračunskih kulturnih sredstev, tradicionalne prejemnike občinskega denarja pa kanalizirajo v prestolnični proračun. In očitno je, da se bomo z EPK ukvarjali tudi po 31. decembru 2012, ne le zato, ker bodo po najboljšem, najhitrejšem možnem scenariju nekatere institucije zgrajene šele takrat, ampak zato, ker nas bo zaradi izsiljenih investicij z dolgoročnim odplačilom pa tudi na kratki rok nabasanih žepov še dolgo bolela glava.
         Nepravilnosti je toliko, da je čudež, da sistem (ki sploh še ni v celoti vzpostavljen) ne razpade, pred eksplozijo kulture doživljamo eksplozijo interesov. Pa to ni običajen boj, ampak brezkompromisno, brezsramno prevzemanje vseh vzvodov oblasti. Vsak, ki pride zraven, postavi svoje prioritete in nagrabi denar zanje. Tisti, ki so že bili pri koritu, vzeli svoje, ne da bi bili naredili, za kar so bili plačani, so si izmislili kompleksne argumente za svoje nedelo, recimo, da ni dobro imeti programa prehitro, ker se potem vzpostavi boj med "programci". Nismo nasedli, ampak vseeno smo se nekaj časa še tolažili, da se je zapletalo tudi pri drugih prestolnicah pa da so se vodstva tudi drugje postavljala in zamenjevala še tik pred zdajci. So se, ampak po dostopnih informacijah - in mediji povsod bdijo nad svojimi prestolnicami - smo že pred začetkom prestolnice absolutni rekorderji tako po nedokončani, vedno znova spreminjajoči se strukturi prestolnice kot po nekontroliranih in tudi nekaznovanih finančnih malverzacijah.

Maks je ime trgovine

Toliko besed o EPK, toliko besed o tektonskih spremembah v naših glavah in špricanju kulture, zdaj pa hladen tuš in mizeren izplen. V obliki nevednost in neznanja Mariborčank in Mariborčanov. Tale Večerova anketa pove vse. Za pokušino:

Marjeta Jeler, upokojena sociologinja iz Maribora: "Kaj pomeni kratica EPK, resnično ne bi vedela, Maks pa je ime trgovine. A evropska prestolnica kulture? Nekaj sem slišala o tem, verjetno bo prišlo veliko gledaliških igralcev, pevcev, organizirali bodo kakšne koncerte in prireditve.

Nimajo niti za znamke, hude likvidnostne težave, a o financah ne bi razpravljali...

Četrtkova seja sveta zavoda, o kateri smo obširno pisali na podlagi medijskih zapisov, zdaj močno buri duhove. Ne le, da nadzorni organ Zavoda EPK ni govoril o aferi Zadrga, poraja se vprašanje, ali o tem ni presojal premišljeno in ali je sploh terjal odgovornost poslovne direktorice. Očitek o tem zdaj na svet zavoda naslavljajo že v samemu vodstvu EPK, kajti programski direktor Mitja Čander tako rekoč svetnikom deli ukore. Današnji Večerov članek, ki povzema nekatera dogajanja zadnjih dni:

Večer, torek, 29.3.2011, stran 14, KULTURA, avtor: PETRA ZEMLJIČ

Netransparentnost in pretakanje

Zakaj vrhovni organ Evropske prestolnice kulture, to je svet zavoda, ni razpravljal o perečih problemih, predvsem likvidnostnem stanju največjega kulturnega projekta v državi?

"Presenečen sem. Zavod EPK je v hudih likvidnostnih težavah, svetniki pa so se izognili celostni razpravi o tem," je za Večer dejal programski direktor Evropske prestolnice kulture (EPK) Mitja Čander. Minuli četrtek namreč svet zavoda EPK na presenečenje mnogih ni spregovoril o poslu, ki ga je brez javnega razpisa sklenila poslovna direktorica Helena Hvalec s podjetjem Zadrga. A zaradi nejasnosti se svet zavoda v prihodnje tej debati ne bo mogel izogniti; nenazadnje je med drugim tudi zaradi tega že odstopil član programskega sveta Simon Kardum, za razčiščenje in transparentnost pa se je zavzela v. d. generalnega direktorja Suzana Žilič Fišer, javnost pa, ker gre za javna sredstva, ki jih žal ne morejo obvladovati le nekateri, odgovore mora imeti.
         "Po eni strani razumem svetnike, da jih zanima program.Odprli so številna vprašanja, predvsem Milan Petek, ki je bil imenovan v svet zavoda ravno na ta dan zjutraj. Vse razumem, ker sem zmeraj pripravljen odgovarjati na vsako vprašanje. A me je presenetilo, da so se izognili debati ne samo o indicih pogodbe, ki vznemirjajo javnost, ampak tudi o finančni in institucionalni strukturi zavoda. Nahajamo se v hudih likvidnostnih težavah, saj smo premalo opremljeni z osnovnimi sredstvi za delo. Razmišljanja o tem, kaj je bilo narejeno na področju trženja in kaj v prihodnosti bo, pa bi morala svetnike zaskrbeti, a kaj več v peturni razpravi o tem ni bilo slišati," je bil jasen Mitja Čander, ki zagovarja odlične ideje in ekipo, ki naj bi do 15. septembra ustvarila ambiciozen program. "V takih razmerah si kvalitetnega dela žal ne predstavljam, zato pričakujem, da bo svet kot vrhovni organ zavoda prevzel odgovornost, pa tudi ustanoviteljica, mariborska občina, in vsi partnerji v projektu, od občin do države, ki prispeva glavnino javnih sredstev v projekt."

Zaradi jezikovnih pregrad in težav v komuniciranju stoji projekt nove UGM

Sicer ne štejemo za izrecno krivdo zavoda EPK, toda zgodba z madžarskima arhitektoma, ki bi morala projektirati novo stavbo UGM, je prešla vse meje dobri poslovnih navad. Članek na MMC RTVSLO na dan 25. marec 2011:

Maribor: Zapleti z arhitekti umetnostne galerije se nadaljujejo

Madžarska arhitekta, ki sta bila lani izbrana za projektanta nove stavbe Umetnostne galerije Maribor, še nista našla skupnega jezika z mariborskimi občinskimi funkcionarji.

Mariborski župan Franc Kangler in podžupan Tomaž Kancler sta se ob navzočnosti madžarskega veleposlanika srečala z arhitektoma Tamasom Levaijem in Agnes Joszai, ki sta bila lani na mednarodnem arhitekturnem natečaju izbrana za projektanta nove stavbe Umetnostne galerije Maribor (UGM). Kot je po srečanju povedal Kancler, rešitve še niso našli.

"Očitno je, da med nami obstajajo težave v komuniciranju, a ne le zaradi jezikovnih pregrad, pač pa v razumevanju nekaterih zakonov in postopkov, ki v naši državi veljajo. Teh izkušenj pa mlajši kolegi arhitekti nimajo in jih nočejo razumeti," je dejal Kancler, sicer tudi sam arhitekt.

Kancler: "Gre za velik in odgovoren projekt"
Kot je še povedal, tokrat pravzaprav ni bilo pogajanj, le nekakšen poskus mediacije, ki pa za zdaj ni dal rezultatov. Tako so se zgolj dogovorili, da jim vročijo nov poziv k že tretjim pogajanjem, na katerih upa, da bodo prišli do rešitve, se pravi, da bodo določili roke, ceno njihovih storitev in kaj spada v okvir njihovih nalog.

Pogajanja naj bi se po Kanclerjevih besedah nad aljevala že v ponedeljek, a so se težave pojavile tudi pri tem, da niso želeli sprejeti vročilnice za njihov osnutek pogodbe, na osnovi katere se sploh lahko pogajajo.

"Oni ne razumejo, da morajo oddati bančno garancijo. Če tega ne razumejo, potem ne razumejo še česa drugega, dejstvo pa je, da gre pri vsem skupaj za velik in odgovoren projekt, sofinanciran tudi s sredstvi države, ki pa jih lahko na ta način tudi izgubimo," je še dejal Kancler.

Rok za oddajo dokumentacije do konca maja
Levai in Joszaijeva sta bila za projektanta nove stavbe galerije izbrana aprila lani. Poslopje, ki bo zgrajeno poleg glavne tržnice na Lentu, sta si zamislila z razstavnimi prostori znotraj bele organske lupine, postavljene na prosojen galerijski parter s prostori za otroke, knjižnico, barom in restavracijo.

Zapletati se je začelo, ko madžarska ekipa ni izpolnila svojih obveznosti, povezanih s pripravo projektne dokumentacije, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zataknilo se je tudi pri plačilu, saj projektanti niso pravočasno oddali faktur za izdelane idejne zasnove.

Nova umetnostna galerija bi morala biti po prvih načrtih zgrajena do leta 2012, ko bo Maribor prevzel naziv EPK. Celotna investicija je ocenjena na nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Vlada je januarja v ta namen obljubila deset milijonov evrov kohezijskih sredstev v prihodnjih treh letih. A pogoja za pridobitev tega denarja sta "primerljiva finančna participacija" mariborske občine ter zagotovitev vse potrebne projektne in gradbene dokumentacije do konca letošnjega maja.

Žiličeva za revizijo poslovanja

Današnji Večer vendarle končno tudi o Zadrgi, najemu storitev mimo razpisa in kršitvah zakona pri tem. Bere se takole:

Večer, torek, 29.3.2011, stran 1, PRVA CELJSKO, KOROŠKA, avtor: JASMINA CEHNAR, PETRA ZEMLJIČ

EPK: Žilič Fišerjeva napoveduje revizijo poslovanja

Javnost je prejšnji teden razburkalo razkritje Žurnala24, da je javni zavod Maribor 2012 marketinške storitve mimo javnega razpisa zaupal komunikacijski agenciji Zadrga, poleg tega pa je najel še pet zunanjih svetovalcev, med njimi so trije povezani z Zadrgo. Skoraj vsa podjetja, ki sodelujejo z zavodom, so v lasti znanega mariborskega podjetnika Dejana Vlaisavljevića. Zato se je pojavil sum, da je poslovna direktorica zavoda Helena Hvalec, da bi se izognila javnemu naročanju, naročilo razdrobila na manjše vrednosti, kar je ena temeljnih kršitev področnega zakona.
         Kot so nam pojasnili v javnem zavodu Maribor 2012, je v minulem letu Zadrga zanje opravila storitve v vrednosti 17.368 evrov bruto, še 12.500 evrov pa je tedaj šlo za skupino zunanjih svetovalcev oziroma ekspertno skupino za naloge strateškega marketinga in komuniciranja. Skupaj torej okoli 29.800 evrov. V ekspertno skupino so bila vključena podjetja Zadrga, Skupina SEM in Agencija SEM. Ob tem je zanimivo, da so vsa našteta podjetja v lastništvu ali solastništvu Dejana Vlaisavljevića registrirana na istem naslovu, Ljubljanska ulica 9. Letos je Zadrga za zavod opravila projekte v vrednosti slabih sedem tisočakov, ekspertna skupina, za katero je oziroma bo zavod do konca aprila nakazal skupno 51.200 evrov, pa šteje pet posameznikov - ponovno iz Agencije SEM, Skupine SEM, še enega Vlaisavljevićevega podjetja Dija Mediji, AB Medio Andrej Bauman, s.p., ter SMC svetovanje in prodaja Tin Diminić, s.p.
         V.d. generalne direktorice zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer ob vsem tem pravi, da ravnanja Hvalčeve ne more komentirati, saj v času domnevno sporne sklenitve pogodb še ni bila na položaju, in da ni kompetentna za poslovni del delovanja zavoda. "Upam, da ni bilo dogovorov z določenimi izvajalci," je pristavila in napovedala revizijo poslovanja zavoda.

Bodo v EPK brneli beemveji?

Kulturniški EPK okus za avtomobile? Kakšna je prava kulturna mera za emisije CO2? Počakajmo, pa bomo videli. Iz Slovenskih novic (28. 3. 2011):

MARIBOR - Potem ko je v vodo padel vladni posel s sto beemveji, se po naših informacijah zdaj za tovrstne sponzorske avtomobile potegujejo v javnem zavodu Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. Kot smo izvedeli od virov blizu temu, naj bi bilo za zdaj v igri pet jeklenih konjičkov te znamke. Namenjeni naj bi bili vodilnim v zavodu. Informacije v zavodu Maribor 2012 niso zanikali.

Aljaž Mejal, ki v zavodu skrbi za odnose z javnostmi, nam je na vprašanje, ali drži, da se poigravajo z idejo, da bi za upravo in sodelavce javnega zavoda Maribor 2012 pridobili sponzorska vozila znamke BMW, odgovoril: »Pri projektu Evropske prestolnice kulture želijo sodelovati številna podjetja, ki želijo biti prepoznavna znotraj EPK. Zato želijo na različne načine sponzorirati in oglaševati svoje produkte. Med njimi so tudi ponudniki iz avtomobilske industrije. Na neformalni ravni se zavod sicer pogovarja z več ponudniki o morebitnem sodelovanju, saj bo zaradi številnih službenih poti (koordinacija partnerskih mest, obiski iz tujine, aktivnosti ekip znotraj programskih sklopov ...) potreboval službena vozila.«

Na vprašanje, za koliko teh gre, ni odgovoril. Prav tako ne na prošnjo za poimenski seznam tistih funkcionarjev in uslužbencev EPK, ki bodo vozila lahko uporabljali, niti na vprašanje pod kakšnimi pogoji jih bodo lahko uporabljali. Sporočil je le, da »odločitev o tem, ali bo zavod sploh imel sponzorska vozila, še ni bila sprejeta. Nobeno poslovno sodelovanje še ni bilo sklenjeno.«

So pa, tako trdijo viri blizu EPK, naša vprašanja o avtomobilih in porabi denarja, ki smo jih poslali v četrtek tik pred sejo sveta zavoda, močno razburkala že tako pregreto ozračje v zavodu. Posledica je najbrž tudi anonimka, ki jo objavljamo v okvirčku in ki smo jo prejeli na večer po seji sveta, veliko preden se jim je v zavodu uspelo uskladiti, kakšna uradna pojasnila nam bodo posredovali.

Dobrila: »Bil sem protipravno izločen«

Še iz današnjega Dnevnika (26. 3. 2011) – Peter Tomaž Dobrila je četrkovo potrjevanje Suzane Žilič Fišer kot protipravno izločitev iz postopka. »Lokalni« Večer in drugi mediji o tem (zaenkrat) ne poročajo:

Peter Tomaž Dobrila: Imenovanje generalne direktorice EPK poteka v nasprotju s predpisi

Po svetu zavoda, ki je o tem sklepal v četrtek, je včeraj tudi programski svet zavoda Maribor 2012 podal pozitivno mnenje k imenovanju Suzane Žilič Fišer na položaj generalne direktorice tega zavoda. Programski svetniki se enako kot člani sveta zavoda niso izjasnili o preostalih dveh kandidatih, Petru Tomažu Dobrili in Vesni Lavrač, ki nista šla skozi sito občinske komisije za volitve in imenovanja. Dobrila je prepričan, da ga je komisija protipravno izločila iz postopka. Po njegovih besedah ga je Kviaz vabila na preliminarni razgovor, vendar se sestanka Dobrila zaradi službene odsotnosti ni mogel udeležiti in je zato zaprosil za nov termin. "Ki pa ga nikoli nisem prejel. Da pogovora z mano ne bo, so me obvestili šele včeraj," je ogorčen Dobrila, ki je opozoril na neskladnost postopka z ustanovnim aktom zavoda. "Lahko se samo retorično vprašam, zakaj in čemu na mariborski občini nočejo, da o vseh kandidatih, torej tudi o meni, odločata oba sveta zavoda, šele nato pa gre končno odločanje ustanovitelju," je dejal Dobrila.

Kardum odstopil zaradi igric in lokalpatriotskega plenjenja proračunskega denarja

Član programskega sveta Simon Kardum je včeraj nepreklicno odstopil iz programskega sveta EPK. Še iz današnjega Dnevnika (26. 3. 2011), medtem ko lokalni Večer in drugi mediji o tem zaenkrat ne poročajo:

Simon Kardum: EPK je lokalpatriotsko plenjenje proračunskega denarja

Simon Kardum, sicer direktor ljubljanskega Centra urbane kulture Kino Šiška, je včeraj podal svoj nepreklicni odstop s položaja člana programskega sveta zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. "Odstopam zato, ker z doslejšnjimi pripravami, postopki imenovanj ter koordinacijo vsebin in financ za ta največji kulturni projekt nisem niti malo zadovoljen. Nasprotno, čeravno se je pred nekaj meseci zazdelo, da bo nova razširjena ekipa vendarle premaknila zgodbo iz letargičnega kolovoza, mi je zdaj postalo jasno, da bo vse skupaj zabredlo v drobne premisleke o drobnih zgodbah, v lokalpatriotsko plenjenje proračunskega denarja in v zadovoljevanje sebičnih interesov," je v odstopni izjavi zapisal Simon Kardum. "Ker se takih igric v življenju nikoli nisem šel in ker si ne strokovno, kot tudi ne kot predstavnik institucije, katere direktor sem, ne morem in ne smem dovoliti 'držanja štange' pri slabo zasnovanem in vodenem projektu, ki, kot lahko spremljamo v medijih, postaja ekskluzivni poligon prikritih finančnih poslov, se umikam."

Pandur zaračunal sestanek z novinarko?

Prvi javno razgrnjen račun in prva molzna krava, kot pravi novinar Dnevnika Tomaž Klipšteter. Na tem mestu smo se že spraševali, ali Pandurjevi projekti v tujini štejejo za EPK dogodek. Kot je razbrati iz svetovalne pogodbe Pandurja z MOM, je odgovor pritrdilen, kajti davkoplačevalci smo plačali vsaj eno njegovo pot v madridski teater, kjer je kot režiser postavljal predstavo – menda je tja potoval zaradi dogovora o gostovanju predstave v Mariboru, čeprav o takem gostovanju zaenkrat nismo nikjer slišali niti besede. Najbolj neverjetna postavka iz javno objavljene pogodbe na spletni strani Dnevnika je postavka za srečanje in intervju z novinarko Večera Melito Forstnerič Hajnšek:

Molzna krava EPK: dragi Pandurjevi sestanki

Pop/Kultura - sobota, 26.03.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter

Maribor - Dnevnik si je pridobil kopijo svetovalne pogodbe, na podlagi katere je Mestna občina Maribor plačala 23.100 davkoplačevalskih evrov podjetju Tomaž Pandur Theaters, d.o.o., za storitve svetovanja na področju kulture.

Iz dopisov, ki jih je omenjena firma predložila na podlagi te pogodbe, izhaja, da je režiser Tomaž Pandur prejel omenjeni davkoplačevalski denar predvsem za udeležbo na raznih sestankih in srečanjih, na katerih je bržkone razpravljal tudi o svojih lastnih umetniških projektih.

Potne stroške plačal zavod

Kakšen je okvir te zgodbe? Tomaž Pandur je 11. junija lani postal predsednik programskega sveta javnega zavoda Maribor 2012, ki je zadolžen za izvedbo projekta evropske prestolnice kulture prihodnje leto. Šest dni kasneje je Livija Pandur, direktorica Tomaž Pandur Theaters, sicer pa njegova sestra, poslala občini omenjeno svetovalno pogodbo, ki jo je mariborski župan Franc Kangler podpisal 24. junija. Potni stroški, ki bi jih Pandur imel zaradi svetovanja občini, v pogodbeno vsoto 23.100 evrov niso zajeti. V pogodbi piše, da bo Pandurjevemu podjetju te stroške povrnil javni zavod Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. Kot nam je na našo poizvedbo odgovoril Aljaž Mejal iz službe za odnose z javnostmi zavoda Maribor 2012, je zavod Tomažu Pandurju v preteklem letu 2010 za stroške službenih poti (kilometrine, dnevnice) izplačal 4276,96 evra.

Po pogodbi je Tomaž Pandur Theaters za občino opravljal storitve svetovanja na področju kulture in umetniškega ustvarjanja, in to predvsem na področjih "smernic in vizije kulturnega razvoja v mestu", "prepoznavnosti in identitete mesta" v povezavi z EPK, "mreženja kulturnih institucij v regiji, državi, Evropi in svetu", pa "mapiranja Maribora kot stičišča evropskih umetniških platform", "medkulturnega dialoga", "transnacionalnega kroženja umetniških del", pa še "kulturnega sodelovanja med ustvarjalci, izvajalci, institucijami", "promocije mesta kot izvajalca presežnih in prepoznavnih kulturnih dogodkov", "interaktivnega komuniciranja z lokalno skupnostjo, gospodarstvom, turizmom" ter "svetovanja pri vzpostavitvi, konceptu in razvoju mednarodnega centra uprizoritvenih umetnosti".

Kaj to pogodbeno besedičenje pomeni v praksi, je razvidno iz sedmih izstavljenih mesečnih "računov" po 3300 evrov s poročili o opravljenih storitvah svetovanja skladno s pogodbo. Ti dokumenti so obenem tudi edino pisno gradivo, ki ga je Pandurjevo podjetje oddalo občini na podlagi svetovalnega posla.

Sestanek z novinarko kot svetovanje občini

Prvi račun je bil izdan na dan podpisa pogodbe. Iz priloženega poročila izhaja, da se je Tomaž Pandur udeležil sestanka z ministrico za kulturo Majdo Širco in s premierjem Borutom Pahorjem. Navedel je tudi sestanke z drugimi uradniki na občini in drugod. Med sedmimi sestanki in srečanji, ki jih navaja v julijskem poročilu, je tudi sestanek v madridskem Theatru Espanol, uradno zaradi dogovarjanj o gostovanjih v Mariboru. V tem gledališču je Tomaž Pandur zdaj postavil na oder predstavo Somrak Bogov, ki je doživela premiero 17. marca.

Avgusta je v poročilu o opravljenih storitvah naštel osem sestankov; večinoma se je Pandur dobival z mariborskimi občinskimi možmi, se je pa sestal tudi z Ivom Vajglom, ki je njegov namestnik na položaju predsednika programskega sveta zavoda Maribor 2012. Izstavljeni račun je utemeljil tudi s sestankom in udeležbo na okrogli mizi z novinarko Večera Melito Forstnerič Hajnšek. Poleti je šel še na Brione, kjer se je srečal z Radetom Šerbedžijo.

Vojna in mir ter 85.000 evrov

Septembra je nato Pandur denimo šel v Beograd na festival Bitef, 22. oktobra pa je obiskal zagrebški gledališči HNK in Gavella. Ker je te sestanke navedel v poročilu o opravljenih storitvah, sklepamo, da se jih je udeležil na podlagi sklenjene svetovalne pogodbe z občino. Vendar velja tukaj izpostaviti, da je Tomaž Pandur Theaters isti mesec od zavoda Maribor 2012 pridobil 85.000 evrov za projekt Vojna in mir, ki naj bi leta 2012 nastal v koprodukciji prav z omenjenima gledališkima hišama. Gledališče Gavella je letos odstopilo od projekta zaradi pomanjkanja denarja.

Novembra in decembra je nato Pandur sestankoval skoraj izključno na temo projekta Centra uprizoritvenih umetnosti Maribor (Ceum), ki se je nato preimenoval v Mariborsko kulturno središče - Maks. Ta razvpita načrtovana novogradnja, ki si jo je izmislil Pandur in bo stala več kot 40 milijonov evrov, je skupaj s programom Terminal 12 postala prvi programski sklop Evropske prestolnice kulture, in sicer kar pod umetniškim vodstvom predsednika sveta zavoda EPK, torej Pandurja. Zadnji sestanek, ki ga je občina plačala na podlagi svetovalne pogodbe, pa je "predstavitev projekta Maks novoustanovljeni akademiji EPK".

Sloni romajo pod točko razno

Fragment današnjega zapisa v Dnevniku (25. 3. 2011) s skorajda hudo srednjeveško metafizično dilemo: koliko angelov na konico noža ,ali po epekajevsko: ali veliki sloni sodijo pod točko razno in koliko njih? Iz zapisa je razbrati, da posebnega zanimanja nadzornikov za finančno poslovanje ni bilo, niti za velike slone in niti pod točko razno.Takole:

Svet zavoda se je včeraj izognil (neprijetni) javni razpravi o razkritju poslov med Zavodom Maribor 2012 in podjetjem Zadrga ter petimi sodelavci Zadrge, ki jih je sklenila poslovna direktorica. Časnik Žurnal je namreč poročal, da je Hvalčeva v začetku leta sklenila pogodbe za marketinško svetovanje v skupni vrednosti 75.000 evrov. Za oddajo posla zunanjim sodelavcem pa poprej ni objavila javnega razpisa, ker je znesek razdelila na več pogodb.

Nočejo velikih slonov

Članica sveta zavoda Barbara Koželj Podlogar z ministrstva za kulturo je uvodoma zahtevala, da se ta problematika nemudoma uvrsti na dnevni red. "Preveč indicev je, ki jih je treba sproti razreševati," je opozorila Koželj-Podlogarjeva. "Zadeva je pomembna, jo je pa možno uvrstiti tudi pod točko razno. Ni kaj skrivati in ni treba iz nje delati velikega slona, ki jih imamo že itak dovolj," je menil svetnik Srečko Meh. Svet zavoda se je potem strinjal, da bo to zadevo obravnaval pod točko razno, vendar tega nato ni storil. Ob izključitvi javnosti je namreč sprejel zgolj priporočilo, po katerem se bo v bodoče zavzemal za transparentno poslovanje uprave, ki bo morala delovati usklajeno. "Če bi se izkazalo, da bi kdor koli v upravi kršil naše priporočilo ali da bi deloval v neskladju z zakonodajo, bomo ukrepali," je napovedal Oto Luthar, predsednik sveta zavoda.

Velike težave s štetjem članov sveta: gladko spregledali Milana Petka

Vprašanje je silno enostavno in se glasi: je sveta zavoda EPK na včerajšnji seji (24. marec 2011) potrdil za novega člana tudi Milana Petka ali ne? Bivši poslanec LDS in mestni svetnik je danes prokurist družbe Marifarm, ki se ukvarja s proizvodnjo farmacevtskih preparatov in je v stoprocentnem lastništvu Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor. Včeraj so potrdili dr. Suzano Žilič Fišer za generalno direktorico zavoda Maribora 2012 in nove člane sveta zavoda, dr. Ota Lutharja, dr. Lučko Lorber in Barbaro Koželj Podlogar. Toda ali so potrdili tudi Milana Petka? Sodeč po današnjem zapisu v Žurnalu24 je odgovor pritrdilen. Sodeč po vseh drugih medijskih zapisih v dnevnem časopisju je odgovor nikalen – povsod so ga gladko izpustili. Še hujše od hudega: celo na uradni spletni strani EPK so nanj povsem pozabili, čeprav je bil po naših podatkih včeraj potrjen in ga je mogoče videti tudi na priloženih fotografijah s seje. Posnetek stanja v kolofonu uradne strani je še neažuriran in je videti takšen:

Objavljamo še uradni komunike zavoda EPK, ki dokazuje omenjeno šlamastiko spregleda:

Na EPK revizija zaradi »hujše kršitve zakonodaje«

Današnji Žurnal24 (25. 3. 2011) poroča o napovedani reviziji EPK, ki jo bo zahteval novi predsednik sveta zavoda dr. Oto Luthar. Zaradi porabljenih 111.000 evrov mimo razpisov, kar je za ministrstvo za finance »hujša kršitev zakonodaje«. O tem je prvi poročal Žurnal24, kot smo povzeli tule. Mimogrede, mimorazpisne aktivnosti so drugi mediji skoraj v celoti spregledali. Celoten članek:

“Za štiri temeljne programske sklope se predvideva 5,9 milijona evrov, velika glavnina sredstev gre za koproducentske pogodbe,” je pojasnil Mitja Čander, programski direktor Javnega zavoda (JZ) Maribor 2012. Zavod bo za delovanje in projekte letos porabil 9,2 milijona evrov, kar je včeraj sprejel tudi svet zavoda.

Napoved notranje revizije
Novi predsednik sveta Oto Luthar poudarja, da se bodo zavzemali za “transparentno, v upravi usklajeno poslovanje, ki bo v skladu z zakonodajo”. Glede na dogajanja v preteklosti se bo po njegovih besedah opravila notranja revizija revizorja z mednarodno licenco, saj je bilo na seji izpostavljeno sporno sklepanje pogodb z zunanjimi izvajalci, na kar smo prvi opozorili v Žurnalu. A se svet zavoda do tega ni podrobno opredelil, ker ni imel nobenega gradiva. Je pa Luthar upravi svetoval, naj se “opremi z vso zakonodajo, ki zadeva njihovo delo”.

Žilič Fišerjevi pozitivno mnenje
Generalna direktorica. Člani sveta zavoda Maribor 2012 so soglasno potrdili kandidaturo Suzane Žilič Fišer za generalno direktorico zavoda. “Verjamem, da gre za izjemen projekt, ki bo vse prej kot lahek. Dala sem pobudo, da se pregleda poslovanje in delovanje zavoda do zdaj, saj lahko le iz tega izhodišča prevzemam odgovornost za nadaljnje korake,” je povedala Žilič Fišerjeva, o kateri naj bi danes odločal tudi programski svet, potem pa jo morajo potrditi še mestni svetniki. V svetu zavoda so sicer od včeraj štirje novi člani: Lučka Lorber, Barbara Koželj Podlogar, Milan Petek in Oto Luthar.

Svetovalci že lani
Spomnimo, na oddelku za marketing so za zunanje svetovalce in dosedanje projekte letos brez razpisa porabili 75 tisoč evrov, čeprav je poslovna direktorica Helena Hvalec povedala, da veliko ni bilo narejenega. Kot so nam razkrili v JZ Maribor 2012, pa brez zunanjih svetovalcev ni šlo niti lani. Zdajšnji zunanji svetovalci Matjaž Germ, Dejan in Žana Vlaisavljević ter Andrej Bauman so namreč zavodu svetovali že od oktobra do decembra, ko so skupaj zaslužili 15 tisoč evrov bruto. Lani je šest mesecev prek pogodbe delal tudi Uroš Mencinger, ki je bil odgovoren za odnose z javnostmi in je na mesec zaslužil tri tisoč evrov bruto. Tako je bilo tudi januarja letos, čeprav je 7. januarja njegove naloge prevzel Aljaž Mejal, sicer 
zaposlen v zavodu.

Čez sto tisočakov
Skupaj je tako poslovna direktorica v času svojega delovanja brez razpisa porabila okoli 111 tisoč evrov, kar so na ministrstvu za finance že označili kot “hujšo kršitev zakonodaje”. Na ministrstvu za kulturo pa pojasnjujejo, da so o spornih poslih seznanjeni le prek medijev, a na podlagi pogodbe z Mestno občino Maribor financirajo izključno program zavoda. “Naloge in pristojnosti JZ so jasne, od zavoda pa pričakujemo, da deluje zakonito in transparentno,” so dejali.

Inter EPK silent Musae

Pekarniški EPK projekt »Muze socializma« je zdaj preteklost. Kot so zapisali, odstopajo od njega zaradi dinamike sofinanciranja in produkcijske podpore. Inter arma EPK silent Musae:

Sre 23.3.2011

Teatralno, a zmedenemu EPU o 2012 nadvse primerno

Maribor 2012
Vetrinjska ulica 30
2000 Maribor

Maribor, 17.3.2011

Spoštovani!

Sporočamo vam, da smo se odločili odstopiti od projekta Muze socializma. Naši razlogi so predvsem dvojne narave: najprej so to nejasnosti glede dinamike (in) sofinanciranja s strani zavoda EPK ter produkcijske podpore, ki bi je naj bili deležni; na drugi strani pa je seveda podobna neznanka sofinanciranje našega delovanja s strani Mestne občine Maribor, kar onemogoča zagotovitev osnovne platforme za izvajanje projekta. Na kratko: ni proračuna, razpise pa smo komaj oddali. Povedano drugače: za nevladno organizacijo, ki želi biti družbeno-angažirana in obenem preživeti vsaj na minimumu še sprejemljivega (karkoli to danes že pomeni), je nujno, da skače v vodo neznane globine s kolikor toliko trdnega odskočišča in si privošči vsaj užitek v zraku. Povedano direktno: mazohizma in oponašanja Kristusa in prevzemanja grehov smo se naveličali. O tem, da smo zaradi čudaške politike naše vlade ostali brez možnosti zaposlitev v programu Javnih del in s tem vsaj petih sodelavcev, pa nima smisla izgubljati besed. A smo jih ravnokar.

Prijazen pozdrav!

Pekarna - magdalenske mreže
Gregor Kosi, direktor

Kultura in »kultura« iz jajčne lupine

Zapis novinarke Nade Ravter v današnjem Večeru (24. 3. 2011) daje misliti o usodi ljudi v mestu, kakršen je založnik Primož Premzl. Njegova monografija o Glazerjevih nagrajencih, torej o prvi kulturniški nagradi mesta, je minila v znamenju finančnega bojkota občine Maribor in EPK, hkrati pa tudi ljudi iz teh krogov. Kot se zmerom bolj otipljivo kaže, v mestu obstajata kultura in »kultura«. Počasi se zdi, da obstaja EPK produkcija in še ena, ne-EPK produkcija in da se dihotomija med obema poglablja. V smislu, da prva izloča drugo ali da se druga izločuje iz prve ali da si prva prisvaja drugo. Da sta dve in vsaksebi. Nič novega sicer, le do kraja zaostrena proizvodnja kulturnih vrednostnih orientacij skozi zadnja desetletja je to, ko se je na eni strani izoblikovala njena elit(istč)na struktura, medijsko in politično propagandistično reciklirana, na drugi strani margina alternativnih in manjših, pravzaprav marginalnih kulturnih produkcij, porinjenih na rob, prezrtih in preslišanih. EPK je sindrom neskritosti takega zatajevanja, razgaljajoč hipokritično naravo velikega dela kulturno-medijsko-političnega konglomerata tistih, ki se imajo za glasnike in medijske mecene mariborske kulture. Fragment zapisa:

V petek je bila v nabito polni Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice predstavitev knjige Petindvajset let Glazerjevih nagrad, v kateri je v besedi in sliki predstavljenih vseh 105 dosedanjih Glazerjevih nagrajencev. O njej so spregovorili Bruno Hartman, idejni oče teh nagrad in tudi sam Glazerjev nagrajenec, avtor spremne besede Franci Pivec, avtor fotografij Branimir Ritonja in Primož Premzl, založnik, urednik in avtor predstavitve nagrajencev, tudi on Glazerjev nagrajenec. Knjigo, ki je trajna in trajni pričevalec dogajanj v Mariboru, so označili za edinstveno likovno bogastvo, za velik ponos Maribora, publikacijo, ki ji v Sloveniji ni primerjave, in velik prispevek k EPK.
         Ni bilo mogoče preslišati, da za ta veliki prispevek k EPK občina ni primaknila nič. Resnici na ljubo: ponudila je 1500 evrov, a se je založnik za tako podporo vljudno zahvalil.
         Z občine na predstavitvi ni bilo nikogar ... Naključje? Morda. Ali pa ne. Lani junija je bila predstavitev monografije Stara trta. Ista in nabito polna dvorana, isti založnik (je v tem problem?). Tudi lani ne bi bilo nikogar z občine (župana so uradno opravičili), če ne bi nekdanja županja Magdalena Tovornik, ki je tako rekoč "idejna mati" vsega, kar se danes s trto in okrog nje dogaja, "spotoma" na občini "pobasala" tedaj zadolženega za kulturo in ga pripeljala na predstavitev. Za kulturo zadolženi je nato v imenu občine spregovoril in obljubil (domnevam, da v imenu občine), da bo čudovito monografijo občina izkoristila za poslovna darila.
         Gospod Premzl, koliko monografij je občina kupila? Nobene.
         Pa je bila tudi monografija Stara trta prispevek k EPK. Prezgodaj?
         P. S. Pravi Premzlov prispevek k EPK bo, kot je rekel v svojem kabinetu, da se bo za nekaj časa umaknil iz kulturnega delovanja za Maribor, 1. januarja kulturnega leta Gospodovega pa bo šel na zavod za zaposlovanje in brezposelnim delil knjige o Mariboru, ki Maribora ne zanimajo. In me vpraša, preko mene pa tudi vas: A ti ljudje (na občini itd.) živijo v jajčni lupini, da ne vidijo, kako ta narod živi, da namenijo 85.000 evrov za predstavo, ki je ne bo ...?

Obeta se tragedija: Kangler obljublja odstop, če ne bo Pandurjevega hrama

Intervju z mariborskim županom v današnjem Večeru (22. 3. 2011) razkriva nekaj značilne kanglerjevske retorike s polno dozo obratov, nesmislov, zanikanj in samozaverovanosti, v povprečju pa si ga bomo zapomnili predvsem po udarni obljubi, da bo Kangler odstopil, če Pandurjevega hrama ne bo. Kakšne so videti njegove obljube Pandurju v skype komunikaciji, ki jo s ponosom omenja, si zato zlahka predstavljamo.

Križman pomahal v slovo, Maks še bolj na nitki

Večer, sobota, 19.3.2011, stran 18, MARIBOR, avtor: ALJOŠA PERŠAK

Alojz Križman dvignil roke od Maksa

Nekdanji mariborski župan je protestno izstopil iz gradbenega odbora mestnih svetnikov, ki naj bi nadziral osrednji projekt EPK

      "Po zelo podrobni analizi projekta ter glede na zelo sporen način vodenja izgradnje ter vodenja celotnega projekta mi žal moje vedenje o teh zadevah ne dopušča sodelovanja pri projektu, ki bo v končni fazi mestu le v breme. Zaradi navedenega izstopam iz gradbenega odbora," je Alojz Križman zapisal v odstopni izjavi županu Francu Kanglerju.

        Spomnimo, da je zaradi številnih nejasnosti okrog načrta izgradnje Mariborskega kulturnega središča (Maks) župan Kangler konec lanskega leta privolil v predlog opozicije, da ustanovi t. i. gradbeni odbor mestnih svetnikov, ki naj bi nadziral osrednji projekt evropske prestolnice kulture. Poleg Križmana so bili v odbor imenovani še Danica Gerbec (SD), Gregor Jager (Zares), Miroslav Brkić (Desus) in Aleksandar Jovanović (SLS). A kot kaže, je Križman zdaj dvignil roke od Maksa, ki naj bi ga do konca junija 2012 zgradilo podjetje v večinski lasti mariborske občine ZIM, toda s plačevanjem najemnine več kot dva milijona evrov 20 let ga bo v bistvu financirala občina.

         "Projekt poteka netransparentno, na dolg rok pa prinaša prevelike obveznosti za občinski proračun," je razloge včeraj pojasnil Križman, ki ga skrbi, da bo ob vseh načrtovanih projektih Maks čez dve leti zlomil občinski proračun. Ko smo ga vprašali, ali ne bi kot opozicijski svetnik svoje poslanstvo vendarle bolj koristno uresničeval v takšnem nadzornem odboru, je odvrnil: "Tako kot župan nastopa, so za polomije zmeraj krivi drugi. Kot v primeru obnove Trga Leona Štuklja. Ker je to šele začetek Maksa, se je bolje prej umakniti. Na koncu bodo tako krivi vsi ostali," Križman noče prevzeti vloge grešnega kozla.

         Kdo bo nadomestil nekdanjega župana Maribora, predsednica odbora Danica Gerbec ne ve, saj opozicija še ni predlagala nadomestnega člana. Je pa poudarila, da je bila prav ona največji nasprotnik sklenitve najemne pogodbe med Zimom in občino, saj bodo Maksa v vsakem primeru plačali davkoplačevalci, a iz odbora (za zdaj) ne namerava izstopiti. Kaj meni o pomislekih Križmana, smo včeraj vprašali tudi župana Franca Kanglerja, ki pa je bil kratek: "Nimam komentarja."

Članek v Večeru, 19. marec 2011.
         

Denar za Zadrgo mimo razpisa

Poslovna direktorica javnega zavoda »Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture« Helena Hvalec je za marketinško svetovanje brez razpisa podelila 75 tisoč evrov, za zdaj pa opravljenega ni bilo veliko. Denar v višini 24 tisoč evrov je šel za Zadrgo in še za 51 tisoč evrov je podpisanih s petimi posamezniki, čeprav pravi, da na področju marketinga ni bilo veliko opravljenega.

Zavod Maribor 2012 je za svetovanje najel podjetje Zadrga in hkrati podpisal pogodbo s posameznimi sodelavci tega podjetja. “Do zdaj je bilo opravljenih tako malo aktivnosti, da bi jih težko razdelili med več agencij,” pravi Helena Hvalec, poslovna direktorica javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture (EPK), ki je do zdaj za svetovanje in projekte podjetju Zadrga, komunikacijska agencija, plačala dobrih 24 tisoč evrov bruto. Kljub temu je samo za marketing najela še pet zunanjih svetovalcev, ki jim prek ločenih pogodb nameni kar 12.800 evrov na mesec, čeprav so trije od njih lastniško ali pogodbeno vezani prav na Zadrgo.

Povezani z Zadrgo

Dejan Vlaisavljević, Zadrgin 51-odstotni lastnik, njegova žena Žana, ki je nova moč te agencije od februarja letos, in Matjaž Germ, ki tu dela kot strateški načrtovalec, dobijo še posebno pavšalno plačilo od zavoda Maribor 2012 za marketinško svetovanje. Hvalčeva zatrjuje, da zunanji svetovalci, ki jih je izbrala “po priporočilih”, niso plačani dvojno, saj za zavod počnejo druge stvari kot v svojih podjetjih. A Germ priznava, da pri projektih EPK dela tudi v Zadrgi.

Izigravajo zakon

Hvalčeva je Zadrgi doslej zaupala vse marketinške posle, pri čemer se je javnemu razpisu izognila tako, da jih je razbila na več manjših naročil. Za naročila, manjša od 20 tisoč evrov, razpis namreč ni potreben. “Tudi če te dejavnosti seštejete po vrsti storitev, ne dobite takšnega zneska,” se brani. A na ministrstvu za finance drobitev naročil z namenom, da se naročnik izogne izvedbi zahtevnejšega postopka javnega naročanja, opredeljujejo kot hujšo kršitev

zakona. Tudi glede izbire zunanjih svetovalcev menijo, da dodeljevanje naročil “po priporočilih” ni v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja in drugimi določbami zakonov, ki urejajo javna naročila.

Nov logotip nepotreben

Agencija Zadrga naj bi pripravljala tudi nov logotip in celostno grafično podobo zavoda, a je te načrte ustavila vršilka dolžnosti generalne direktorice Maribora 2012 Suzana Žilič Fišer. “Nova grafična podoba za sabo potegne več kot samo nov logotip in ti stroški so previsoki, poleg tega bi v mednarodnem prostoru nastala zmeda, zato ostaja star logotip,” pojasnjuje Žilič Fišerjeva. Ne želi pa komentirati poslov z Zadrgo in zunanjimi svetovalci, saj so bili sklenjeni, preden je nastopila funkcijo. Zaveda se, da je bilo zaradi časovne stiske marsikaj narejeno “ad hoc”. “Prva stvar je transparentnost in pri vsaki stvari je treba pogledati več ponudnikov,” meni Žilič Fišerjeva, a poslovni del, tudi po aktu o ustanovitvi zavoda, prepušča poslovni direktorici.

Članek iz Žurnala, tiskana verzija, objavljen 19. marca 2011.

Nekaj hudih konceptualnih zadreg, ki bi jih morali novinarji kot varuhi javnega interesa razrešiti z vodstvom EPK

Izginjanje programskih vodij ni metafizičen dogodek. Tu je nekaj izzivov za novinarje, ki imajo moč, da postavljajo in terjajo jasne odgovore. Spodnja zadevajo zgolj konceptualna vprašanja programskih sklopov v EPK, kot smo jih  razgrnili v prejšnjih današnjih zapisih o tem:

1.   Če vodja Terminala 12 nikoli ni bil Pandur, zakaj so nam zamolčali, da nosilni projekt EPK sploh nima svojega pravega vodje?

2.   Če je res, da vodja Terminala 12 nikoli ni bil Pandur, ali to pomeni, da je Pandur vodja MAKSa oziroma kakšnega drugega programskega sklopa?

3.   Če je res, da je Terminal 12 eden izmed štirih (ali petih) sklopov in celo nosilen in središčen, zakaj so vodjo imenovali z zamudo šele v marcu 2011?

4.   Če je res, da je biti predsednik programskega sveta in vodja programskega sklopa konflikt interesov, zakaj tega niso opazili že takoj in kdaj so?  

5.   Če je res, da je bil Pandur zgolj »kreativni vodja« Terminala 12, se s tem njegova vloga pri tem programskem sklopu zdaj izčrpa?

6.   Zakaj povezovanja Pandurja s Terminalom 12 in medijskega omenjanja njega kot vodje nikoli niso zanikali?

7.   Da ne bo še kakšnih presenečenj: lahko v EPK naštejejo, katere programske sklope izvajajo in kdo so njihovi vodje?

8.   Kakšna točno je naloga predsednika programskega sveta, v kakšni meri je njegovo delo vezano na izvajanje programov in v kakšni meri je lahko odsoten iz Maribora?

9.   12. marca 2011 so mediji poročali o tem, da je programski sklop »doživel vodstveno spremembo« (STA). Zakaj so v EPK dopustili takšen hud medijski lapsus, če dejansko te vodstvene spremembe sploh ni bilo?

10. Kako točno se imenuje sklop, ki se še danes na uradni strani imenuje "Terminal 12/MAKS - mariborsko kulturno središče", kaj točno obsega in kako razložiti besede novega vodje programskega sklopa, ki pravi, da se MAKS in Terminal 12 prepogosto mešata? Je postal Terminal 12 samostojen programski sklop?