petek, 1. julij 2011

Do konca leta zaprto, naslednje leto pa sploh!


This is the end. Konec je, ta spletna stran se poslavlja. Počasi bi praznovala svoj prvi rojstni dan in smisla za nadaljevanje ni videti. Mogoče v vaših očeh, v naših ne. Čestitamo vsem, ki so zaradi tega veseli. Imajo prav, kajti težava je v njih. Sočustvujemo s tistimi, ki so žalostni. Motijo se, kajti splača se jim vztrajati. Spletna stran Zofijini in EPK je žal postala skoraj edini, vsekakor pa najbolj intenziven prostor artikulirane refleksije nastajanja mariborske evropske prestolnice kulture. Kot tudi kulturne in še kakšne patologije mesta. Se opravičujemo vsem, ki so s to smelo trditvijo užaljeni. Računamo na njih.
Pa vendar, zakaj se poslavljamo? Iz treh razlogov, ki je eden in potrojen, in ta sovpada s tremi nivoji  dokazov, da je EPK kritika nezaželena in prezirana: odziv zavoda, odziv medijev in odziv širše javnosti. Vsi trije so namreč prejkone svoje nasprotje, vztrajni ne-odzivi. In ker nismo sami sebi namen, ker naše pisanje ne more biti samozadostno,  ker nikogaršnje pisanje ne more biti, se je neizbežno porodilo fatalno vprašanje o smiselnosti nadaljnega delovanja in obstoja. Oprostite za bogokletnost, toda zakaj še vztrajati? Paradoks svoje vrste je to, kajti kulturno razsvetljeni si ne bi smeli privoščiti odsotnosti kritičnega duha. Evropska prestolnica kulture bi ga morala dvigovati. In duh je imanentno razločevalen (gr. krinein), torej kritičen. V tem oziru je kritična kondicija dokaz njegovih višin. Kam nas torej vodi ignoriranje ali celo zatiranje kritičnosti, jasno in eksplicitno zahtevano s strani vodilnih v EPK? V nerazločevanje, v sivino praznih gest in retorike. Kam vodi zahteva po prenehanju drekanja in sovražnih sesujevalcih? Do resnice same, kot so jo napovedali. EPK bo resnica tega mesta. Poglejmo si, kakšna.
Prvič.
Najprej k odzivu javnega zavoda EPK na naše zapise. Naj povemo takoj, da ne bo presenečenj: nobenega odziva ni bilo. Možnosti in izzivov veliko, naših pričakovanj tudi, celo naših dopisov in ponudb, iztegnjenih rok. Pa nič. A po vrsti. Zofijini smo se nekoč, po grenki izkušnji, odločili vodilnim kulturnim vizionarjem darovati 12 centov.  Ne za njihov žep, za skupno dobro po tistem, ko smo se nanje naslovili s pričakovanjem po (osebni) donaciji. Poslali smo jim pismo z denarjem. Vendar žal, kot se za kulturnike ne spodobi, nismo bili deležni niti vljudnostnega odgovora. Kam je šel denar, ne vemo, a v časih evropske prestolnice korupcije se to ne sprašuje. Se opravičujemo, če se je komu to zdelo odveč. Naši nameni so bili najboljši - opozoriti na to, da nekateri kulturni producenti v mestu hiramo, na drugi strani pa se gradijo palače in mastijo brki. To je bil naš majhen prispevek beračev h kulturni veličini mesta in loščenju podobe njegovih kulturniških, medijskih in intelektualnih genijev.
Vsak racionalen akter bo poskušal iz kritičnega ugovora na svoj račun pridobiti kakšno izkušnjo zase. V primeru EPK se to ni zgodilo, po vsem sodeč – očitno bodisi nekdo verjame, da ni upravičena, ali pa je dovolj nečimrn, da bi jo prepoznal kot koristno. Čeprav z nami niso komunicirali, smo epekajevcem javno ponudili, da postanemo njihov integralni del. Njihovo zrcalo. Zakaj? Ker so na svoji spletni strani začrtali prostor, češ želijo si tudi kritičnega spremljanja njihovega dela. Nismo oklevali, takoj smo jim ponudili svojo brezplačno pomoč. Pa nič. Znova brez vljudnostnega pojasnila, ki ga zahtevata vsakdanja kulturna omika in bonton. Kaj šele, da bi naše dejavnosti priključili svoji, enakorodni. Jasno, njihova je klavrno propadla in sploh ni zaživela, ker verjetno ni bila zastavljena iskreno. Naša je bila resna, ampak ji to nič ni pomagalo.
Počasi smo ugotavljali, da za vodilne v EPK preprosto ne obstajamo. Da smo odveč, mogoče celo zoprni. Po svoje razumljivo, razdrli smo tudi kakšno pikro, toda domišljamo si, da zmeraj upravičeno. In seveda drži, da nihče na svoj račun, vsaj na prvo žogo, ne želi slišati žal besede. Toda bilo je še huje. Postali smo nebodigatreba. Prebirali smo stokanja o tem, kako kritika medijev projektu EPK dela veliko škode. Torej verjetno tudi naša. Kulturna srenja se je v Mariboru razdelila med pragmatike, subverzivce (ti so vmes odmrli) in antagoniste. Ker se je intelektualno zaledje mesta skoraj v celoti priključilo projektom EPK, je kritični potencial kulturnikov začel še dodatno zamirati. Konsekvence evropske prestolnice kulture so nenadoma odkorakale v smer, ko je mesto s šibko humanistično kondicijo postalo kritično nekritično. In še postaja, vedno bolj, in to že zdaj, sredi leta 2011. V tej situaciji šikaniranja in mrkih pogledov smo se odločili reči: ne želite si refleksije in zrcala, tudi prav. Odstopamo. Upajmo, da se ta potencial znova pojavi po januarju 2013, ko bodo presahnili honorarji in bodo jeziki epekajevcev manj zavezani. In se bomo verjetno znova znašli pred krutim obličjem resnice Maribora...
Drugič.
Ja, drugi element zgodbe tvori odziv medijev. Statistika objav in omemb naše spremljave je navedena tukaj. O našem mnenju smo tedensko (!) obveščali zelo veliko število novinarjev, okoli 500. Zgolj en podatek: na naši adremi je vsaj 15 (!) različnih novinarjev zgolj iz časopisa Večer, lista medijev je zelo kompletirana. No, zahvaljujemo se vsem, ki so nas opazili. Vemo, da smo skromen blog, majhna kapljica na spletnih oceanih. Zavedamo se svoje minornosti in marginalnosti. Toda vseeno smo se nadejali posredne opaženosti, zaradi narave dogodka in svoje drže, ki je, roko na srce, bolj izjema kot pravilo. Medijskih odzivov res ni bilo veliko, sploh glede na glomaznost projekta EPK. Teh tudi nismo pričakovali od npr. lokalnega monopolista Večera, ki nas je bojkotiral ves čas in celo leto, četudi je EPK najbolj nadrobno spremljal: v njem ne boste našli niti enega povzetka ali omembe. No, z izjemo kakšnega avtorskega zapisa na strani Pogledi ali pisem bralcev v širšem kontekstu mariborskih patologij, za kar smo hvaležni. Vendar to ne velja za kulturne strani, kamor bi po naravi stvari sodili. Tja ne pašemo. Razumljivo in znano, kajti kulturna urednica je pred letom eksplicitno zabičala, da nekateri tam pač nimamo kaj iskati. Četudi že 10 let, je prikimala - no zdaj jih je 11. Popolnoma jasno, da niti kritika največje kulturne manifestacije v zgodovini mesta ni prava, če si na črnem seznamu celo desetletje. Kulturni novinarji Večera imajo vso pravico do ignorance in bojkota, vendar naj prevzamejo tudi nekaj sokrivde za mentalno stanje mesta, o katerem, kakšna ironija, tako rad optimistično govori programski direktor EPK, da o odstoplem Pandurju niti ne govorimo. Za njihovo garaško delo cenzure smo pripravljeni njihovim šefom spisati  prijazno priporočilo za ustrezno povišico k zasluženi plači, ker intenziven trud lokalnih medijskih šerifov resnično ne bi smel ostati nepoplačan.
No, resnici na ljubo je eden od razlogov za bojkot mogoče tudi naša kritičnost do medijev. Ravnanje novinarjev se nam je največkrat zdelo nemarno, celo slinasto priliznjeno, včasih prestrašeno in konformistično. Ampak tak argument je seveda subjektiven – če nekdo kritizira delo medija, ga mora ta zaradi tega izobčiti? Na tej strani smo celo ponujali vprašanja, ki bi jih po našem mnenju novinarji morali raziskati ali zastaviti. To smo storili večkrat, nazadnje npr. tule. Napadali smo pogosto piarovsko pisanje recimo Večera. Da bi hkrati objavljali piar in kritiko, bi bila seveda uredniška nedoslednost. Če so že zmogli kaj kritike, so jo položili v usta svojih novinarjev. No, v splošnem  so nas slabše spremljali tiskani mediji in bolje elektronski. Nekoliko bolje npr. RTV Slovenija. Vendar ne gre le za spremljanje naših ugotovitev – ob drzni predpostavki, da smo bili osrednje gonilo kritike EPK, nam odzivi medijev na nas zelo veliko povedo o kritiki EPK kot takšni. S tem, ko pretežno niso prepoznali niti eksplicitnih sugestij, so zanikali vse probleme, ki smo jih izpostavili in velikokrat tudi svoje profesionalno poslanstvo. Ampak to je lahko že druga, nekolikanj širša zgodba.
Tretjič.
Odziv javnosti je bil bolj pičel. Ker se pretežna večina tega odziva vrši preko filtra medijev, katerega luknjičavost smo ravnokar opisali, je bil ta ustrezno zmanjšan. Nek majhen blog pač ostaja prejkone skrit na prostranstvih medmrežja in doseže malo ljudi. Zato se lahko »javnost« tu reducira zvečine le na odzive na spletu ali v osebni komunikaciji z bralci. No, tega je bilo zelo malo (z obveznim opravičilom izjemam), skoraj vedno pa so bili odmevi dobri in prav zaradi njih nam je najbolj žal končati svojo aktivnost. Da neposrednih negativnih reakcij skoraj ni bilo, je v porastu anonimnega sovražnega govora na spletu skorajda čudež. Vendarle računamo, da bodo naši bralci razumeli dobre razloge za slovo: opozorila in kritika niso dobrodošli. O tem ne more biti dvoma. Hvala vsem komentatorjem in tistim, ki ste nas vzpodbujali. Sprotno spremljanje dogodkov, povezanih z EPK, zahteva ogromno stalnega napora. Sami bomo občasno še pisali in spremljali dogodke, vendar na strani http://www.zofijini.net/. Z glavo skozi zid pač ne gre. Poanta: naj nam nihče ne reče, da je kritika dopuščena. Seveda je, na zgoraj opisan način. V tem smislu bo taka izjava nesramno zavajanje.
Kot smo povedali, bomo dogodkom EPK še občasno sledili na svoji strani. Do konca bomo izpeljali natečaj Zlata kanglica. Toda doslednega, dnevno permanentnega spremljanja, ki jemlje ogromno časa in energije, več ne bo. Razlogi so dovolj izčrpno pojasnjeni zgoraj. Zato vabljeni k prebiranju teh strani za nazaj in k primerjavi za naprej. Upajmo, da bodo nekoč poučno branje in pomemben kažipot, uporaben arhiv o mentalnih in drugih zankah, o tem, kaj je šlo narobe, zakaj je šlo in zakaj svarila niso zalegla. »The making of EPK« je do tega trenutka razgalil simptomatiko mesta in njegovih odnosov do kulture, politizacijo kulturne sfere, patologijo mestne politike, kulturnikov in raznih stanj duha. Ideologizacija kulture je vzniknila sredi nereflektiranih manjvrednostnih kompleksov, megalomanija je indicirala majhnost, nesposobnost, grehe preteklosti in predvsem logiko zatiranj dela kulturne produkcije. Vzpostavila je ideološke, kulturne in finančne ločnice v stilu »Ali si v EPK, ali pa te ni«, ali si priden ali malopriden... Resna kritika še zmerom ni dopuščena, se ne dogaja in ni ljudi, ki bi povzdignili svoj glas ali bi jim bilo dovoljeno biti slišan. Lep simptom tega je odnos vodstva EPK do župana Kanglerja po aretacijah in kazenskih ovadbah, še bolj pred tem, splošna anemičnost občanov, indiferenca in apatija, po drugi strani pa večinska podpora županu, zrasla na podlagi iracionalizmov in teorij zarot, ter seveda zlizanost kulturnikov s politiki. No, so pa tudi epekajevci, ki so župana hvalili, a potem prepozno ugotovili, da so se močno zmotili.
In ker iskreno nikoli nismo bili proti projektu EPK, ker ne pristajajo na tezo o špilferderberjih, si želimo, da se eksplozije kulture in njeno špricanje začnejo, ter, nenazadnje, tudi srečno končajo. Pa ne pozabite na varnostne čelade in kondome!

19 komentarjev:

  1. Škoda.Spoštujem!

    OdgovoriIzbriši
  2. Nisem bil del nobene adreme, a sem z velikim veseljem in redno spremljal objave na tem blogu. In tudi vem, da nisem bil edini.

    Lahko rečem samo škoda... in hvala za vse! Za ves trud, držo in lucidnost.

    OdgovoriIzbriši
  3. Kriva je družbena pasivnost, ki se odraža na vseh področjih, ne le v kulturi. Ljudem je vseeno še za svoje pravice in koristi, kaj šele da bi si na glavo nakopali tuje probleme.

    Stran Zofijini in EPK imam med zaznamki in je že nekaj mesecev vsako jutro med prvimi na vrsti za pregled. Škoda da ne bo več.

    OdgovoriIzbriši
  4. Najprej iskrene čestitke, da ste toliko časa vstrajali! Tudi po vaši zaslugi smo bili sproti informirani o marsičem, kar bi sicer mimogrede spregledali.
    Maribor je res zakleto mesto. Vsakogar, ki si upa javno kritizirati in dvomiti o čem, ga "sistem" a priori izloči, pa četudi sam producira visoko kakovostne kulturne "dobrine". Pri tem prednjači falanga Večerovih novinark, konformističnih kulturnih delavcev in politikov na oblasti. Skratka, v tem mestu so se številni pripravljeni "prodajati" za majhen denar, ponosa pa itak nimajo. Ignoranca do drugače mislečih pa je njihov imperativ. Cilj je dosežen, ko upravičena kritika ne doseže javnosti, posledica pa obupanost, ki privede do samospraševanja o smiselnosti početja.

    OdgovoriIzbriši
  5. "Cilj je dosežen, ko upravičena kritika ne doseže javnosti, posledica pa obupanost, ki privede do samospraševanja o smiselnosti početja." Še kako res, ampak je navkljub vsesplošni obupanosti vsekakor smiselno vztrajati. Mislim, da so komentarji tega "zadnjega" zof-epk bloga ena zadnjih priložnosti, da si tudi bralci bloga priznamo, da smo blog le brali in nismo prevzemali novinarskih funkcij, ne glede na to, da najverjetneje vsi razpolagamo z določenimi informacijami, ki jih iz raznih razlogov nismo delili v javnosti. Smo res tako obupani, da odslej ne bomo imeli niti enega kredibilnega kritika več? Kdaj že so jagenjčki obmolknili?

    OdgovoriIzbriši
  6. Kaj pa bo natisnjeno v zgodovinski knjigi o EPK, ki sem jo pričakoval spomladi leta 2013, izdano ali pri CZD ali Liberalni akademiji kot nadaljevanje analize patologije, če bo ustavljeno pisanje tega bloga?

    Sicer pa: ja, hvala za trud in vztrajnost, doslednost in vrtanje, domiselnost n drezanje.

    OdgovoriIzbriši
  7. Ob še odprtem grobu...
    Meni je zadeva čitljiva, sploh od akcije zbiranja podpisov, še bolj...kot da sebi hladimo jajca, ko očitne neumnosti, površnosti pa tudi zlorabe in zastavljene lopovščine, resno ali humorno, nosimo ljudem pred nos, pač odvisno od trenutnega čustvenega stanja, katero se opija z leti treznenja...
    Ta blog je bil filigranska vozlanka epekaja in tudi meni, ker ni časa res vesega najti, nek almanah dogajanja oziroma spremljanja dogodkov skozi info mreže; res da ni za ducat imedijev in je zadeva pregledna za filoljubca, a verjamem, da tudi utrujajoča, ker ni pljunka in smeha pa pohvale in ne grožnje, le plehka diskreditacija, ignoranca in hinavščina...
    Danes pa, daj, še živi, in živijo na svet'...
    Hvala za potrpežljivo vztrajanje in logično povezovanje.
    Pa na kakšno pripisovanje, kjerkoli...
    PS
    Analizika na mojem blogu je nuja, a trenutno sem preveč razvnet...bom prebedel...

    OdgovoriIzbriši
  8. Škoda,škoda... Pogrešali vas bomo.

    OdgovoriIzbriši
  9. Najprej sem mislil, da je to reakcija na EPK-jeve "letne počitnice". Ko sem prebral celi post pa mi v glavi samo odmeva: Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee...
    Kaj bom zdaj bral???
    Dajte vsaj objavite še en prispevek o tem kaj naj beremo, ko vas več ne bo. Usmerite nas (inertne ovce, ki nimajo volje same kaj narediti za dobrobit mesta), da se bomo še naprej naslajali nad tistimi, ki ga degradirajo.
    Razlogi, ki jih navajate za prenehanje obstoja strani se mi ne zdijo opravičljivi. Vaši prispevki prestopajo okvire ene navadne kronike EPK, ter kot takšni niso samo pomembni za tekoče obdobje, temveč opisujejo stanje duha v času, ki je verjetno enako pomemben kot prenehanje delovanja olepševalnega društva v Mariboru. Če je vaše pisanje imelo smisel samo v zadoščanju teh treh navedenih razlogov, bi lahko vedeli, da vse skupaj nima smisla. V vednost povem še to, da, če bi vsi kulturniki reagirali kot vi in odnehali z delovanjem na način kot ste se vi odločili, po mojem mnenju bloga oz. zofijinih sploh ne bi bilo.
    P.S.: Če ste kdaj v svoji statistiki obiskovalcev bloga imeli le enega obiskovalca na dan, sem to bil jaz.

    OdgovoriIzbriši
  10. Škoda in - hvala!

    Vse drugo so zapisali že pred menoj.

    Vsem tistim, ki ste samo prebirali in bili tiho pa v razmislek, kolikšna je tudi vaša sokrivda za stanje duha v tem mestu.

    Koliko vas je takšnih, ki ste upali vsaj postaviti svoje ime in priimek pod zahtevo po odstopu glavnega akterja mariborske sramote?

    OdgovoriIzbriši
  11. Vse pohvale ekipi Zofijinih za ta blog in kritiške prispevke! Resnično ne razumem ne-odzive medijev, da niti ne omenjam angažiranih teoretikov in aktivistov iz same institucije EPK, ki so o teh rečeh ves čas tiho.

    OdgovoriIzbriši
  12. in zdaj refleksijo nadaljuje - (jo)(mo) Anonimni. Pomisli, Anonimni .. kaj naj bi to bilo - EPK, sprehodi se do trdnjave in povprašaj kje je tvoje mesto.. Nato reflektiraj(mo).

    OdgovoriIzbriši
  13. Kljub vašemu, glede na odziv bralcev, nekoliko napačnemu mnenju o nebranju bloga, vam želim vse dobro.
    Žal mi je, da ste obupali, sama sem se veselila rednega branja tega bloga ne le v tem letu, še bolj v naslednjem, ki bo za ta podn še bolj zanimivo. Sicer sem pogrešala vpogled tudi v dogajanja na Ptuju, Murski Soboti itd., kjer je bilo podobnih pritlehnih zgodb tudi obupno veliko, a je bilo iz branja o zakulisju bolj jasno, zakaj je tako. Žal mi je, da bo s tem konec edinega kritičnega vpogleda v ta projekt.
    Sicer pa je treba medijem vedno težiti, ob tem pa ne pozabiti v kakšne zakulisne zgodbe so vpletene njihove hiše ...
    Hvala za vse ribe!

    OdgovoriIzbriši
  14. ... vsi ti škoda in hvala prihajajo prepozno.
    ta mariborska pasivnost: samo opazovanje s strani, vse dotlej ko je nečesa konec. ko nekaj propade. potem pa se začnejo lamentacije.

    je pa RES škoda mislečih in kritičnih in aktivnih!

    OdgovoriIzbriši
  15. Spoštovani, hvala za vašo večinsko naklonjenost produkciji na strani "EPK in Zofijini" in za mnenja podpore. Obžalovanje za končanje/zaprtje je smiselno, toda vaše razumevanje za tako odločitev je enako dragoceno in kaže na prepričljivost razlogov, ki so končanju botrovali.

    Kot smo obljubili, bomo svojo tradicijo kritičnega spremljanja občasno nadaljevali na strani Zofijinih. Žal ne sprotno in vsakodnevno, kot bi si fenomen EPK zaslužil, če kritika ne bi bila tako močno prezirana - v zadnjem intervjuju z generalno direktorico beremo o avtodestruktivnosti, tj. še eni vzvišeni etiketi, uperjeni proti kritični besedi.

    Na strani Zofijinih je zdaj objavljen prvi takšen zapis - zadeva ideologijo EPK, ki jo razgaljajo jumbo plakati:

    http://www.zofijini.net/bodica_bizarnosti.html

    Vabljeni k branju.

    OdgovoriIzbriši
  16. Lepo je bilo tukaj najti potrditev lasne zgroženosti/začudenosti/jeze/občutka nemoči nad vsem, kar se dogaja v okviru EPK-ja. Škoda za mesto in za vse, kar je bilo zaradi nesposobnega, neizkušenega, paranoično zarotniškega diktatorskega upravljanja prikrajšano.

    OdgovoriIzbriši
  17. To je to ,..res preveč super !

    OdgovoriIzbriši