Pandurjeva dvojna funkcija zdaj na protikorupcijski komisiji

Današnji Večer o tem, kako se Pandur naj ne bi izločil pri odločanju o svojih projektih, in seveda njegovi (domnevni) dvojni interesnokonfliktni vlogi:

Večer, sobota, 16.4.2011, stran 11, KULTURA, avtor: PETRA ZEMLJIČ

Zaradi denarja za EPK oznaka nezadostno
Predsednik sveta zavoda Evropska prestolnica kulture dr. Oto Luthar napoveduje razjasnitev razmer in rešitve, javnega pisma o "nezakoniti dvojni funkciji" Tomaža Pandurja pa še ni prejel

V odprtem pismu svetu Zavoda Maribor 2012 Vesna Lavrač, bivša kandidatka za generalno direktorico omenjenega javnega zavoda, piše, da je že v svoji prijavi za to mesto opozorila na "nezakonito dvojno funkcijo" sedaj že bivšega predsednika programskega sveta Tomaža Pandurja, ta je pred dnevi odstopil. Meni, da programski svet odloča, kateri od prijavljenih projektov bo dobil javna finančna sredstva, zato je sporno, da je o tem, koliko jih je dobilo Pandurjevo gledališče Pandur Theatres, odločal tudi Pandur sam. Po neuradnih informacijah se Pandur naj ne bi bil izločil, ko se je o tem odločalo, je pa Lavračeva o tem obvestila tudi Mestno občino Maribor in Tomaža Pandurja, a odgovora ni prejela. Njena prijava je očitno romala tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije, od koder so nam sporočili, da so "prejeli prijavo glede domnevnih nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK). Komisija prijavo še obravnava, zato vam v interesu uspešne izvedbe postopka oziroma nadzora ne morem javno razkriti vsebine prijave oziroma postopkov v zvezi z njo, dokler je prijava še predmet našega reševanja".

Oto Luthar o normalni dinamiki izpadov in burkah, ki ga ne motijo

Isti današnji članek, zaradi zanimivega stališča vreden posebne objave v delu, kot dr. Luthar izrazi svoje mnenje o izpadu Živadinova:

Rešitve se nakazujejo, burke, ki smo jim priča, pa me ne motijo," je na koncu še spomnil na zadnjo epekajevsko zgodbo, ko so skorajda zapele kulturniške pesti med programskim direktorjem Čandrom in umetnikom Draganom Živadinovom, ker je ta pač želel več denarja, kot mu ga lahko dajo v zavodu.
         Luthar poudarja, da Mitja Čander pač mora na glas povedati, da nima toliko denarja, kot bi ga nekateri hoteli. "Prav zato ima EPK oznako nezadostno. Prepričan sem, da se bodo takšni izpadi še dogajali in žal se bo to impliciralo na celotni zavod, čeprav smo priča konfliktom med direktorjem in izvajalcem. Na področju, kjer delam sam, se pri vsakem razpisu skregamo na tak ali drugačen način, to je dinamika, v nekih okvirih celo normalna," je za Večer še dejal Luthar.

Rotovnik: naročnikov obstrukcij ni, on-line predsedovanje Pandurja bi moralo biti brezplačno!

Vselej natančen in oster Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma, v pismih bralcev v današnjem Večeru znova ne špara z besedami: teorije zarote ni, Pandur je pripeljal do finančnega zloma SNG Drame pred leti, moral bi svetovati brezplačno, izrabil je Kanglerjevo podporo, njegov odstop je razumen. Kot reakcija na Pandurjev intervju ob odstopu:

Večer, sobota, 16.4.2011, stran 23, PODLISTEK, PISMA BRALCEV, avtor: Mitja Rotovnik, Ljubljana

Pisma bralcev
Naročniki obstrukcij si želijo drugačen EPK (2)
Večer, 12. 4. 2011

         Tomažu Pandurju sporočam, da ni nikjer v Sloveniji nobenega "naročnika obstrukcij" proti EPK. Celotna slovenska kulturna srenja si želi odlično in odmevno kulturno prestolovanje Maribora. Cena tega prestolovanja bo tako velika, da nikomur iz kulturnih vrst niti na kraj pameti ne pade, da si ne bi želel popolnega uspeha največje mednarodne kulturne akcije v novejši slovenski kulturni zgodovini. Vsi bi odprtih rok sprejeli Pandurjevo identifikacijo z mariborskim projektom, če bi ob pravem času prevzel mesto programskega direktorja in pognal celoten projekt, kot je znal leporečiti ob vsaki priložnosti.
         Namesto da bi izrabil izjemno podporo, ki jo uživa pri županu Francu Kanglerju, in se lotil direktorovanja, je prizorišče EPK začel obvladovati na način, ki ga poznamo iz njegovega direktorovanja SNG Drama Maribor in je na koncu pripeljalo do finančnega zloma te ugledne ustanove. Raje je sprejel fluidno funkcijo predsednika programskega sveta. Sprejel je tudi funkcijo svetovalca župana in mu za to delo izstavil račun. Predsedniki programskih svetov v slovenskih javnih kulturnih zavodih opravljajo to funkcijo volontersko. V tej vlogi bi moral županu svetovati brezplačno. Če je kasneje župana navdušil za Ceum, potem za Maks, bi morala skleniti transparentno pogodbo, katere rezultat bi bila vsaj dva strokovna elaborata: programski in ekonomski. Nič od tega se ni zgodilo, saj javnosti, ki bo projekt plačala, elaborata nista bila nikoli predstavljena. Recimo kot priloga Večera. Ve se le to, da je projekt Maks za javnost v obtoku zgolj verbalno in da gre ta trenutek že za vsaj tretji idejni programski koncept. Slednji se popolnoma razlikuje od prvega.
         Takoj ko je Tomaž Pandur prevzel vodenje programskega odbora, si je začel trasirati režiji dveh megascenskih projektov, ki naj bi se sofinancirala tudi iz denarja EPK. Pri drugem, zagrebškem projektu si je za njegovo produkcijo izposloval tudi znatna sredstva v domačih proračunskih logih. Ko si je, kot vse kaže, postlal z režijama in denarjem za produkcijo, je odšel v Madrid in od tam predsednikoval, kot sam pravi, "on line". Halo! Še prej je sodeloval v odstranitvi Vladimirja Rukavine iz projekta EPK.
         Zavračam torej vse očitke o nekakšnih obstrukcijah, gnojnicah in polenih pod noge projektu EPK in Tomažu Pandurju. Vse kritike na račun kulturnega središča, tistega, ki naj bi bil na Studencih, so refleksija kritične javnosti, ki zahteva najbolj normalno stvar na svetu: transparentnost, vključenost in demokratičnost. Tega Tomaž Pandur ni bil sposoben zagotoviti, zato je razumen njegov odstop z mesta predsednika programskega odbora EPK, ga pa kot režiserja toplo pozdravljam na obeh velikih scenskih projektih. To sta opera Črne maske in drama Vojna in mir.

Kako tečejo natečaji za EPK na Ptuju?

Objavljamo prejeto pismo Borisa Fariča:

Pred kakšnim mesecem so na spletni strani EPK-prvi programi partnerskih mest (glej PTUJ) (http://www.maribor2012.info/index.php?ptype=0&id=157&echosub=1) objavili prve programe  in njihove izvajalce. Normalno, da je koordinator, ki ga je izbral ptujski župan, izbral programe, ki so všeč ptujskemu županu (Kurentovanje...). Kot proti utež tej agropop veselici so v prve programe dodali projekte Art Ptuj (ti so sedaj iz igre, ker so se zamerili ptujskemu županu) in dva festivala Študentske založbe (ŠZ). Zanimivo je, da je po enem tednu ŠZ, kot izvajalko, zamenjalo Evropsko središče za raziskave in kulturo Saga (ustanovitelji so županovi prijatelji). Na spletni strani ŠZ (http://www.poezijainvino.org/) so še vedno izvajalci festivalov na Ptuju.

Ali hočejo prikrivati očitne povezave selektorjev (Čander) in izvajalcev (ŠZ) programov? Bo Čander odstopil (kot Pandur), ko si bo zagotovil sredstva za festivale Študentske založbe? Zanimiva je tudi izbira članov programske ekipe in njihove "naključne" povezave s ŠZ.

Kot umetnik pošiljam na precej natečajev in v razpisnih pogojih velikokrat zasledim, da udeležba na natečaju ni dovoljena članom žirije ali podjetja, ki natečaj organizira.
Pri EPK zgleda tako, da se ga lahko udeležijo samo župani in njihovi zvesti kulturniki, ki so kar selektorji in izvajalci programov. Sami sebi dodeljujejo projekte. Enako je v celotnem delovanju države.

Boris Farič, Ptuj

Živadinov, odstop, honorar, sklopi: nekaj vprašanj, na katera bi nam morali odgovoriti

No, pa po tem živahnem dnevu s kulturniškimi klofutami in letečimi stoli v Naskovem dvorcu strnimo nekaj vprašanj, ki nam jih dolgujejo. Na tej strani smo jih našteli na desetine. Skoraj vsa so ostala neodgovorjena. Spodaj je nekaj takih, ki so se nabrala v zadnjem času. Spet upajmo, da bodo kakšnemu novinarju v vzpodbudo. Upanje umira zadnje. Realna tla EPK so videti takšna:

Ad afera Živadinov

• Kako natančno tečejo pogovori za dodelitev programskih in projektnih sredstev? Se o tem baranta, kot je to počel Živadinov s Čandrom? 
• Kakšne so točno pristojnosti programskega direktorja pri dodeljevanju denarja?
• Kako razumeti bizarnost, da je Živadinov proti Čandru hrumel, ker je ta odšel na MOM zagotavljati osnovna sredstva za preživetje sodelavcev in tekočih stroškov, češ izklopili nam bodo telefone? Na eni strani barantanja za astronomske vsote, na drugi strani dobesedno istočasno barantanja za preživetje?

Ad Pandurjev odstop

• Kakšna natančno je funkcija programskega sveta in ali je taka, kot jo je opisal Pandur?
• Je možno funkcijo predsednika programskega sveta opravljati na daljavo?
• Ali ni nenavadno, če programski svet vodi evropski poslanec?
• Kaj pomeni reči, da je Pandur svojo funkcijo predsednika dejansko opravil do konca? Ali programski svet sploh še potrebujemo oz. ali potrebujemo predsednika?
• Kaj pomeni Pandurjeva delitev funkcije programskega sveta na »kreativno« in »protokolarno« - češ prva je mimo, zdaj je nastopila druga, zato se poslavljam? Zakaj obe, kdaj je nastopila druga?

Ad Pandurjev honorar za svetovanje

• Kdo natančno je prejel ta honorar – Pandur v intervjuju za Večer pove, da sta dva strokovnjaka garala celo leto in prejela omenjeno plačilo? Kdo sta strokovnjaka?
• Če sta dva strokovnjaka zanj garala, zakaj je sklenjena pogodba s firmo Pandur Theaters?
• Ali drži, da potemtakem Pandur od 23.000 evrov bruto ni prejel niti fičnika, kot pokaže njegov natančen izračun izdatkov za ta strokovnjaka?
• Če je to res, zakaj so postavke v pogodbi takšne, da razkrivajo njegovo, tj. Pandurjevo opravljeno delo, npr. sestanek z Večerovo novinarko?
• Zakaj Pandur omenja delo, ki da je opravljeno za 12 mesecev, če je pogodba sklenjena in pokriva delo le za čas od junija do decembra 2010?
• Je običajno, da predsednik programskega sveta sklepa svetovalno pogodbo, saj s tem ne opravlja nadzorne funkcije?

Ad Programski sklopi

• Če vodja Terminala 12 nikoli ni bil Pandur, zakaj so nam zamolčali, da nosilni projekt EPK sploh nima svojega pravega vodje?
• Če je res, da vodja Terminala 12 nikoli ni bil Pandur, ali to pomeni, da je Pandur vodja MAKSa oziroma kakšnega drugega programskega sklopa?
• Če je res, da je Terminal 12 eden izmed štirih (ali petih) sklopov in celo nosilen in središčen, zakaj so vodjo imenovali z zamudo šele v marcu 2011?
• Če je res, da je biti predsednik programskega sveta in vodja programskega sklopa konflikt interesov, zakaj tega niso opazili že takoj in kdaj so?  
• Če je res, da je bil Pandur zgolj »kreativni vodja« Terminala 12, se s tem njegova vloga pri tem programskem sklopu zdaj izčrpa?
• Zakaj povezovanja Pandurja s Terminalom 12 in medijskega omenjanja njega kot vodje nikoli niso zanikali?
• Da ne bo še kakšnih presenečenj: lahko v EPK naštejejo, katere programske sklope izvajajo in kdo so njihovi vodje?
• Kakšna točno je naloga predsednika programskega sveta, v kakšni meri je njegovo delo vezano na izvajanje programov in v kakšni meri je lahko odsoten iz Maribora?
• 12. marca 2011 so mediji poročali o tem, da je programski sklop »doživel vodstveno spremembo« (STA). Zakaj so v EPK dopustili takšen hud medijski lapsus, če dejansko te vodstvene spremembe sploh ni bilo?
• Kako točno se imenuje sklop, ki se še danes na uradni strani imenuje "Terminal 12/MAKS - mariborsko kulturno središče", kaj točno obsega in kako razložiti besede novega vodje programskega sklopa, ki pravi, da se MAKS in Terminal 12 prepogosto mešata? Je postal Terminal 12 samostojen programski sklop?

Čander špara na Živadinovu in obžaluje šparanje

Epekajevsko aufbiks rumenilo je proizvedlo dve nasprotni stališči programskega direktorja Mitje Čandra. Prvo se skriva v tej današnji izjavi (Večer online) in pravi takole:

          Žal mi je, da ne bo prišlo do koprodukcije z Živadinovim.

Drugo se skriva v tej današnji izjavi (MMC RTVS) in pravi nekaj nasprotnega:

Sporazumno smo se razšli, mi pa smo privarčevali 100.000 evrov.

Ne, res ne izgleda kot obžalovanje!

Après mois, le déluge: dva komentarja k Pandurjevemu odstopu

Dva komentarja, Delov in Dnevnikov, ob odstopu Pandurja. Peter Rak piše o simptomu »po  meni potop«, hrbtni plati uspešno odigranega scenarija žrtve, vredne velikega režiserja, Gregor Butala o manevrskem prostoru, ki postaja večji po odhodu »Kanglerjevih kadrov«.

Zakockana priložnost

Peter Rak, kultura, sre, 13.04.2011, 21:00

Odstop Tomaža Pandurja je bil pri nas verjetno eden od najbolj prenapihnjenih medijskih dogodkov v zadnjem času.

Odstop Tomaža Pandurja z mesta predsednika programskega sveta zavoda Maribor 2012 je bil pri nas verjetno eden od najbolj prenapihnjenih medijskih dogodkov v zadnjem času. Veliko manj prostora bi na naslovnicah zasedla novica, da je odstopila celotna programska ekipa z Mitjo Čandrom na čelu. Zakaj je tako, ni težko razvozlati: Pandur je pač najbolj karizmatično ime, ki je sodelovalo pri programu Evropske prestolnice kulture, marsikdo je bil celo prepričan, da projekt z njim stoji in pade.

Gagarinov trdi pristanek v EPK: 90.000 ali 200.000 evrov, to je zdaj vročekrvno vprašanje

Vročekrvna kulturniška zgodba, ki nas mora bolj kot zaradi fizičnega izpada in naravnega rumenila zanimati že zato, da vidimo, kako kupčkajo z davkoplačevalskim denarjem. 900.000, 500.000, 200.000, 100.000, 90.000 evrov nastopa v tej zgodbi. Kdo bi vedel... Nestrpno pričakujemo novinarska vprašanja o tem, na kakšni podlagi nastajajo dogovori o teh zneskih. Zapis na Delo.si:

Živadinov pojasnuje svoj izpad v Čandrovi pisarni

Peter Rak, Jela Krečič, kultura

čet, 14.04.2011, 12:08

Dogajanje v pisarni programskega direktorja EPK Mitje Čandra ima dve plati. Oglasil se nam je še Dragan Živadinov.

Živadinov z grožnjami zahteval pol milijona evrov

Ob vseh zapletih postaja vodenje projekta Evropske prestolnice kulture očitno postaja tudi fizično nevarna zadeva. Programski direktor zavoda Maribor 2012 Mitja Čander je predsinočnjim doživel izbruh Dragana Živadinova, ki je v Čandrovi pisarni najprej kričal, nato zlomil nekaj stolov in mu na koncu grozil še s fizičnim nasiljem, vendar so ga uspeli Čandrovi sodelavci nekoliko umiriti in ga odstraniti iz pisarne.

Epekajevski aufbiks: se za 500.000 evrov splača tudi tepsti?

Če gre verjeti skrajno nezanesljivemu Požareportu, se na EPK po novem tepejo. Seveda za denar, kaj pa drugega. In če zgodba o štajerskem aufbiksu drži, se riše novi mejnik v že zdaj burnem življenju EPK, ki mu zvesto sledimo na tej strani. Dva elementa zgodbe sta dramatična: ob fizičnem pretepu (Čander je potrdil le metanje stola) seveda še bolj domačijsko barantanje in vsote, ki se o tem omenjajo. Naj spomnimo, programski direktor nima nobene pristojnosti obljubljati karkšenkoli denar. Bo zanikal takšno obljubo? Spomnimo, še dva dni nazaj je Mitja Čander v Odmevih (12. 4. 2011) omenjal hude finančne težave sodelavcev EPK in dejstvo, da jim bodo v nekaj dneh mogoče izklopili telefon. Požareport se bere takole:

Na EPK se tepejo: po odstopu Pandurja je Živadinov fizično napadel Čandra

Začelo se je: na mariborskem projektu Evropska prestolnica kulture že prihaja tudi do fizičnih obračunov. Po nenadnem odstopu slovitega gledališkega režiserja Tomaža Pandurja z mesta predsednika programskega sveta je včeraj popoldne prišlo do fizičnega obračuna med znanim umetnikom Draganom Živadinovom in programskim direktorjem EPK Mitjo Čandrom.
Dragan Živadinov je v Naskovem dvorcu sredi Maribora, kjer je tudi sedež EPK, imel predavanje o svojem projektu Zvezdni met oziroma Gagarinov let. Živadinova je očitno razjezilo. ker je Mitja Čander po dveh urah predčasno zapustil njegovo predavanje, menda zaradi drugih obveznosti. Potem se je Živadinov pojavil v Čandrovi pisarni, kjer sta začela razpravljati o denarju za sofinanciranje Gagarinovega leta. Živadinov namreč zahteva 500 tisoč evrov, Mitja Čander pa mu je dal vedeti, da lahko dobi kvečjemu 100 tisoč evrov. Živadinov je menda pobesnel, pravijo naši viri, začel metati stole po pisarni in se fizično lotil Čandra. Med drugim naj bi ga davil za vrat, narazen pa naj bi ju spravili šele prisotni uslužbenci in sodelavci EPK.
Natančne informacije bomo objavili po pogovoru z Mitjo Čandrom in Draganom Živadinovom, ki sta zaenkrat po telefonu nedosegljiva.
Spomnimo, pred leti je Dragan Živadinov med pripravami gledališkega projekta Krst pod Triglavom v Cankarjevem domu pretepel Jonasa Žnidaršiča.
Po objavi članka nam je Mitja Čander povedal, da je Draganu Živadinovu že pred dvema mesecam na sestanku pojasnil, da mu EPK, kot koproducenti njegovega projekta Zvezdni met, ne morejo dati več kot 100 tisoč evrov. Dragan Živadinov pa je govoril, da je zanj "denar materija v gibanju. Včeraj se mi je mudilo na mestni svet, Živadinovu pa se je povsem utrgalo. Stol je res vrgel po dvorani, šel je proti meni in grozil, da me bo sesul, vendar sem ga umiril, še preden se me je dotaknil. Nisem se mu pustil sprovocirati," je incident za naš portal opisal programski direktor EPK Mitja Čander.

Ata Kangla, mariborske Butale in Režiserjev orakelj

Kolumnistka Dnevnika Tanja Lesničar Pučko o mariborskih Butalah, kultur-carju Rukavini, hlevčku in kozah, Ogrih ter orakljih, poljubljanju roke angleški kraljici in seveda ata Kangli. Neponovljivo:

Mariborska veseloigra ali Butale so užaljene

Kolumne - torek, 12.04.2011 Tekst: Tanja Lesničar - Pučko

Nekako tako gre: župan je sklenil zgraditi hlevček za svojo kozo in naročil risarjema iz tuje dežele, naj ga narišeta, da bo lep. Ta dva sta pridno risala, risbico dostavila, župan pa, skopuh, kot bi bil Gorenjec in ne kleni Štajerec, novcev ni hotel dati. Ker da naj najprej hlevček stoji, koza naj bo na toplem, potem bomo pa videli, ali bo kaj penezof ostalo, kajneda? Ogra sta debelo gledala: "Gospod, to ne gre tako, vi morate po pogodbi plačati!" "Neeej, nebom!" je zakričal župan inu takole modro sklenil: "Če mi ne rata koze f toti hlevček vtaknit, jo bom zrinil v oniga, ki ga tam na desnem bregu leve reke za traktor gradim. Kozi ne bo dolgčas, traktor bo tudi tak veseli, da bo vse vkuper še lejpo, bomo pa še slike na zide vbesli in naš fini gospoud umetnik jim bo špilal vesele igre!"

Butale so resno ogrožene in ker imajo močne županske predstavnike v državnem zboru, se že pripravljata izredna seja parlamenta in prva tožba zoper župana Kanglerja, sicer svetovno znanega po epohalnem izreku: "F parku ne raste nobena šalata!" Da ti tako mimo vseh literarno utečenih poti s svojim resničnostnim šovom vdre na tekmovanje in jim ogrozi stoletni primat? Nak!

Tudi na ministrstvu za kulturo, vsega hudega vajenem, debelo gledajo, kajti iz štajerske in kmalu tudi kulturne prestolnice vse Evrope (manitu obvaruj Evropo, res tone!) prihajajo kuriozumi za vola ubit'. Najprej je pred leti župan zmagoviti projekt odvzel njegovemu avtorju, Kibli. To možnost je pogodba sicer dopuščala, le da pameten človek seveda tega ne naredi, vsaj ne tako radikalno, in ne v mestu, kjer kulturnih producentov primanjkuje kot pameti v Butalah. Res je, da so bili Dobrilovi nastopi približno tako vzneseni in tako seksi kot Uradni list (zato je po odstrelu kot tolažilno nagrado dobil službo na ministrstvu za kulturo, kjer erosa ne zahtevajo, a mili glas rodne Štajerske je očitno močnejši in že spet je v EPK). Toda županova predaja poslov lokalnemu kultur-carju Rukavini, ki nedvomno zna nastopati in tudi pretakati iz soda v sod, je bila le odprtje večletne sezone lova na nove finančne vrelce, ne začetek programskega snovanja.

No, zdaj, ko je tudi on iz tega vrtiljaka odstavljen, ga je čudežno razsvetlilo: "… zaradi vseh kuhinj in - žal moram uporabiti to besedo, ker na podlagi danes znanih dejstev to dejansko verjamem - zarot…" No, no, dragi gospod, tudi na podlagi znanih dejstev izpred let smo nekateri že takrat sešteli dva in dva… in bili s srednjeveško dikcijo vaše neuradne piarovke v Večeru ozmerjani za janičarje (prodane štajerske duše v Ljubljani); danes je tudi ona, tako kot vi, nenadoma odkrila "dejstva".

Potem je sledila glamurozna programska pesnitev velikega Režiserja: "V letu 2012, ko bo naše mesto prestolovalo evropski kulturi, mora doživeti nezaslišan premik. Ne premik, ampak pretres. Premik mora biti takšen, da ne bo premaknil le Maribora, pretres mora biti nezaslišanih dimenzij. Čutiti ga morajo po širšem področju evropske kulture in umetnosti, ki mu bo Maribor prestoloval. Muzeji in teatri, koncertne dvorane in univerze, literarne hiše in razstavišča, feljtoni in spletni portali, televizijske postaje in centri umetniškega pulziranja po vsej Evropi se morajo ozreti na točko prihodnosti, na mesto, od koder prihaja neki nezaslišan pretres. Ozreti se morajo na Maribor." Ja. In potem iz trde buče zraste kočija.

No, res pa je, da pretresov ne manjka. Po vseh prejšnjih tudi novica o očitno spornih pretakanjih denarja izpod taktirke poslovne direktorice, gospe Hvalčeve, ni od muh. Vendar je, kot je prostodušno pojasnil predstavnik občinskega mestnega sveta, ne gre razčiščevati, da "iz muhe ne bi delali slona"! To pa res, skrajno nevljudno bi bilo opravljati revizije v mestu, ki bo, prosto po Pandurju, orakelj: "Ne le platforma sedanjosti, ne le analiza in obračun s preteklostjo, marveč tudi orakelj, ki s svojimi prerokbami usmerja tok zgodovine."

Ravno ta prerokba že ves čas pretresa partnerska mesta EPK, ki so jim zazidali dovoze v MB, da ne bi postavljali neprijetnih vprašanj. In tudi "tok zgodovine", ki je v MB pripeljal Štajerca iz Ljubljane, Mitja Čandra in njegovo ekipo, ki naj bi v petih minutah iz rokava potegnila čudežno programsko pahljačo in rešila nasedlo ladjo, se ni obrestoval, saj je mariborska "platforma sedanjosti" očitno bolj neulovljiva od Gospodove. Upanje sicer umre zadnje: nova direktorica EPK Suzana Žilič Fišer ga vsekakor prinaša, saj se na svoji internetni strani celo pohvali, da je "spoznala angleško kraljico". Ali ni to čudovito? Namreč, rokico ji je dala! In že jo je spoznala! (Pa kako lepo se to sliši, biblijsko, kot "tisto noč je Marija spoznala Jožefa".) Kakšen neverjeten uvid v kraljevo družino in s tem seveda v lokalni kulturni menedžment! Ker bo gospa direktorica v prihodnjem letu dala rokico še premnogim, nedvomno vrhunskim umetnikom, ki nam jih ata Kangla kot vrhunski poznavalec ves čas obljublja, bo seveda leta 2012 gospa "poznala" že toliko častitljivežev, da mora zatem postati najmanj svetovna ambasadorka kulture.

Tako je torej Franček Kangler postal največji slovenski multipraktik. Nič mu ni tuje, vseh umetnij je vešč, na vse se spozna. Zdaj je, kot temeljit poznavalec avtorskega prava (ki verjame, da lahko okoli 419.000 evrov vredne, a neplačane idejne rešitve Madžarov pozabi) in arhitekturnega načrtovanja sklenil, da nove galerije pravzaprav ne potrebujejo, ker tudi Maks alias Pandurjev hram ne bo Maks, kot so ga sprva koncipirali Mariborčani, načrtovali pa Sadar-Vuga arhitekti, ampak bo hkrati tudi galerija, ki je madžarska arhitekta nočeta delati na štajerske vetrove; skratka, to bo ena takale multifunkcionalka, v kateri bodo slike visele in tudi gledališčniki eno zašpilali… Glavni idejni vodja, arhitekt, koreograf, režiser, scenograf, kustos, gradbeni inženir in hkrati likovni kritik Franček bo tako v vlogi župana Mariboru odprodal staro galerijo, nove ne bo zgradil, meščanom pa bo nezakonito na grbo spravil dvajsetletno odplačevanje najemnine za Maksa v letni višini dva milijona evrov, ki po koncu te dobe še vedno ne bo last občine.

Kam to pelje? Kako? Ali ste pozabili? Leta 2013, po tem čudovitem "projektilu EPK" 2012, vendar sledi… univerzijada! Kanglica že riše ledene dvorane…

Zarotniki, ki želijo zrušiti EPK, ostajajo neimenovani

Teorija zarote, o kateri smo pisali (tukaj in tukaj) in Kanglerjev komentar za današnji Večer:

Župan je včeraj komentiral še odhod Tomaža Pandurja z mesta predsednika programskega sveta EPK, človeka, ki je Maks zasnoval. Povedal je, da je razočaran, a se bo z njim sestal in pogovoril. Župan ne more verjeti, da so pritiski iz enega centra tako veliki, po njegovih besedah pa za tem stoji nekdo, ki želi zrušiti EPK. Kdo, ni povedal, je pa dejal, da je dovolj negativizma, podtikanj, neresnic, zato sporoča, da bodo projekt izpeljali, vsi tisti, ki so zato razočarani, pa naj to drugače pokažejo.

Spomnimo, tudi v temle odgovoru na zapis odstoplega Simona Karduma nesojeni generalni direktor Vladimir Rukavina namigne na način manj kot to, da zarota obstajajo, ker do nje vodijo, pomislite, dejstva:

V zadnjem času se zaradi vseh kuhinj in - žal moram uporabiti to besedo, ker na podlagi danes znanih dejstev to dejansko verjamem - zarot nisem več želel oglašati na temo EPK, ki ji, če ji že ne morem pomagati, tudi škoditi ne želim. - Vendar pa me že ničkolikokrat ponovljene neresnice ne morejo pustiti hladnega, enostavno ne morem, da se ne bi oglasil, saj bodo drugače po zgodovinsko znani maniri na koncu obveljale kot zveličavna resnica.

Kdo je dežurni krivec, mediji ali on?

Stari zaprašeni trik igranja na karto žrtve skoraj uspel, vsega so krivi mediji. Današnji komentar v Večeru:

Večer, sreda, 13.4.2011, stran 2, V ŽARIŠČU, avtor: Petra Zemljič

Danes
Dežurni krivci

To, da je Tomaž Pandur odstopil kot predsednik in član programskega sveta EPK, ni kakšna hudo udarna novica. Pravzaprav se je o tem ugibalo že nekaj časa in bilo je le vprašanje, kdaj bo to storil. Naj ostane, ga nista prepričala niti mariborski župan niti kulturna ministrica, kajti Pandur je med drugim ocenil, da so ga "v javnosti in v medijih neprestano negativno intepretirali, blatili, smešili ..." Zato je potegnil potezo in odstopil prvi, tudi zato, da bo z njegovim umikom vsem lažje, saj ima dovolj in ne bo dežurni krivec in strelovod za vse napade.
         A vendarle, ali ni nenavadno, pravzaprav sedaj že smešno, ko se prvi mož programskega sveta pohvali zgolj s tem, da je svojo odločilno kreativno vlogo zelo uspešno opravil, ker je potrdil in oblikoval programska izhodišča? Njegov takratni manifest se je začel nekako z besedami o enkratni in neponovljivi priložnosti, "da izčrpan brezizgledni čas osmislimo na novo, da najdemo smer naše prihodnosti in jo pričnemo bivati enkratno in neponovljivo naše".
         In ko smo mi iskali predsednika programskega sveta, po telefonu in po elektronski pošti, da bi ga povprašali kaj o epekajevski prihodnosti, in da ne bo pomote, to smo počeli nekaj mesecev, se nam ni oglašal, niti dovolil ni, da bi prišli tu pa tam na kakšno sejo. Človek, ki naj bi zastavil svoje ime in znanje, ni v zadnjih mesecih storil ničesar, da bi nas prepričal, da s tem, kar počne, pač resno misli. Je torej dovolj le to, da naj bi ves svet poznal Pandurja?
         Potem ko so nam ga predstavili kot kreativnega vodjo epekajevskega sklopa Terminal 12, so nam takoj zatem povedali, da on to pač nikoli ni bil, temveč da je bil tisti, ki je osmislil Maks. Da ga z Maksom preveč istovetimo, pa nam je včeraj dejal župan Franc Kangler. Kdo potemtakem stoji za idejo o centru uprizoritvenih umetnosti, ki se je nato čez nekaj mesecev preimenovala v Maks, kdo ga je tako vneto ves čas zagovarjal brez programsko-poslovnega načrta, če ne Pandur? Od mega projekta razen vseh silnih idej sedaj ne bo kaj dosti ostalo, kajti obsojen je na le eno večnamensko dvorano, tam bomo po novem še dahnili svoj da, in ja, še dobro, da obstaja umetnostna galerija brez strehe nad glavo, za kar so seveda krivi pač neki madžarski arhitekti. In če novo skupno domovanje galerije in kulturnega središča, ki bo sedaj bolj mini kot mega, ne bo legitimno, bodo spet krivi tisti, ki želijo rušiti EPK.
         No, in kdo bo dežurni krivec, ko bodo vsi odšli iz mesta?

Zakaj ne razpustiti programski svet, če je opravil svoje delo? Bolje to kot nakladanje o zavisti in slovenski mentaliteti

Nekajkrat ponovljena trditev Tomaža Pandurja danes in včeraj, da je programski svet svoje delo končal (ja, dodal je tisto o »kreativnem delu«), je neverjetna. Prvič smo slišali noro tezo, češ svet je imel svojo kreativno fazo, zdaj je nastopila njegova protokolarna. Če je to res, potem je treba organom EPK zavoda predlagati, da ga preprosto razpustijo.

Da bo začasni predsednik  programskega sveta evropski poslanec z liste Zaresa Ivo Vajgl, je zgolj tragikomični resentiment političnega pedigreja projekta EPK. Za nameček pa ista zgodba; še en, ki bo svet vodil kar iz Bruslja?

Kako bedna je tudi sicer Vajglova interpretacija, kaže tale njegova izjava v današnjem Delu, za katero se zdi, da je Pandur sam ne bi znal bolje ubesediti:

Odstop Tomaža Pandurja obžaluje tudi Ivo Vajgl, ki bo do izvolitve novega predsednika vodil programski svet EPK. Po njegovem mnenju se pri kritikah na Pandurjev račun kaže tipična slovenska mentaliteta, ki vsakogar, ki izstopa iz povprečja, nemudoma onemogoči, je pojasnil za Delo. Pandur je bil po Vajglovih besedah največji potencial projekta EPK, saj je poskušal programe dvigniti na visoko raven, a je vedno znova naletel na zid nasprotovanja tistih, ki so vztrajali pri povprečnosti in množični kulturi, precej pa je tudi zavisti, da bo projekt EPK izpeljan v Mariboru, in ne v kakšnem drugem slovenskem mestu.

O ničnosti najemne pogodbe pa nič

Razočaranje in kolosalen pravni blef: mestna uprava in mariborski župan sta na včerajšnji tiskovni konferenci zatrdila, da trditev o ničnosti najemne pogodbe ne bosta komentirala (Večer npr. o tem še zdaj ni poročal), nato pa se čudila Ministrstvu za finance in Računskemu sodišču, češ kako lahko komentira nekaj, česar še ni videl. Prvič, seveda lahko dajeta načelna stališča. Drugič, zakaj se na MOM ne potrudijo in jim pogodbo pošljejo v pregled, če imajo čisto vest in zaupajo v svoje pravno mnenje? Fragment:

Franc Kangler včeraj tudi ni želel komentirati mnenj računskega sodišča in finančnega ministrstva, da je najemna pogodba med občino in ZIM-om, ki bo Maks zgradil in za to dvajset let dobival letno najemnino dva milijona evrov, nična, ker je bila izvedena brez javnega razpisa. Dejal je le, da je nenavadno, da državni organi komentirajo nekaj, kar še niso videli. Dodaja pa, da bo lastnik galerije občina, za Maks, kjer bo po novem tudi poročna dvorana, služila pa bi tudi za protokolarne zadeve, pa si bo prizadeval, da bo čimprej v občinski ali državni lasti.

Na meji verjetnega: zloglasnemu MAKSu manjka samo še olimpijski bazen

Kaj vse so pripravljeni žrtvovati na mariborski občini, da bi rešili MAKS, že meji na stand-up komedijo. Po novem bo tam menda celo poročna dvorana, se je včeraj pohvalil Kangler. Zofijini smo veseli in pozdravljamo to odločitev, saj smo pred nekaj dnevi jasnovidno celo sami predlagali, da bi bila himna EPK uspešnica AlpenKanglerEcho z naslovom HOCHZEIT IM MAI. Skratka: zakaj ne bi mladoporočenca takoj po ceremoniji osvežujoče padla v olimpijski bazen? Izumljanje vedno novih namembnosti novega kulturnosrediščnega objekta, odkar je jasno, da to več ne bo Pandurteater, govori o silni zadregi finančnih, projektnih in gradbenih načrtovalcev. Logika »najprej štalca, potem kravca« je spervertirana v tem smislu, da lahko le ugibamo, kakšne vsebine bomo morali ad hoc napolnjevati v objekt, namesto da bi to natančno vedeli. In obratno: kako naj sploh bo arhitektonsko koncipiran objekt, če vsak dan spreminjajo in prilagajajo njegovo namembnost?

Še zelo ekstenziven članek iz današnjega Dnevnika z značilnim naslovom:

Piarovsko reševanje vojaka Tomaža

Čeprav si bomo Pandurja zapomnili po treh neslavnih stvareh – kulturnem bleferstvu v programskih izhodiščih, za katerega je prejel letno nagrado Zofijinih, po nenehni odsotnosti v funkciji predsednika programskega sveta in seveda 23.000 evrih težko prigaranega honorarja za leto 2010, je njegov včerajšnji in današnji manever ob napovedanem odstopu vnovič prozoren.

Prvič, spominja na njegovo kalimerovstvo iz leta 1996 – nerazumljen umetnik, ki ga je mesto, polno zavisti in sovraštva, znova izobčilo, mediji pa nad njim izvajali pogrom.

Drugič, takšno kalimerovstvo je spretno uporabljeno kot krinka – tako kot je leta 1996 bil pravi povod za njegov odhod vpletenost v finančne malverzacije z epilogi na sodišču, je leta 2011 pravi razlog preprosto dejstvo, da njegovega Pandurteatra pač ne bo. O tem jasno priča le dva dni nazaj napovedana ničnost najemne pogodbe za MAKS, ki je ta projekt skoraj do konca spravila na kolena, ter nenazadnje spekulacije (npr. v današnjem Delu), češ MAKSa s prevladujoče gledališkim repertoarjem sploh ne bo, itak bo na Studencih stal le UGM.

Tretjič, kako razumeti Pandurjeve smele očitke, da ni konflikta interesa med njegovo funkcijo v vodstvu EPK in pridobivanjem sredstev iz vreče EPK? Kako da ga ni? Kako razumeti njegove pogumne izjave, češ spletna skype komunikacija je dovolj za to, da opravljam to funkcijo, prisotnost v Mariboru ni potrebna? Kako razložiti konspirativne postopke, ki jih je peljal skupaj s Kanglerjem za izgradnjo svojega teatra (CEUM-a, kot so ga imenovali za začetku)? Kako razložiti nenavadno sovpadanje, da se je za odstop odločil prav v trenutku, ko je projekt MAKS alias CEUM alias Pandurteater skoraj povsem pogorel in je videti, da kakšnega posebnega interesa za funkcije več ni - spomnimo le, kako so pred tedni nenadoma ugotovili, da Pandur sploh ni programski vodja? Kako razložiti njegovo implicitno bizarno trditev, da od 23.000 evrov ni prejel niti evra?

Spretni piarovski manever reševanja njegove moralne integritete je komičen, ker je tako predvidljivo prežvečen: vodilni v EPK, Mitja Čander in drugi, župan Franc Kangler, MK in vsi ostali se trudijo obžalovati odhod velikega umetnika, mu pojejo panegirike, govorijo o teorijah zarot, za njim ponavljajo floskule o nesramnosti in kriminalizaciji medijev, besedičijo o zlivanju gnojnice na čudovitega umetnika. Bo piaru uspelo s prozornima manevroma »blame the media« in »it's all conspiracy«?

Pandurjeva bizarna matematika: umetnik trdi, da denar iz svetovalne pogodbe sploh ni šel v njegove roke

Zgolj majhen detajl iz današnjega Večerovega intervjuja s Pandurjem po njegovem odstopu – bivši predsednik programskega sveta zdaj nenadoma trdi, da zanj očitno malenkostnih 23.000 evrov bruto za svetovalna dela sploh ni prejel on! Najprej k citatu:

Če greva k vašim honorarjem, tistim 23 tisoč evrom, ki vam jih je dodelil župan za vaše aktivnosti pri EPK. Kako jih argumentirate?

         "Podjetje Pandurtheaters je imelo z mariborsko občino podpisano sedemmesečno svetovalno pogodbo od 1. junija do 31. decembra 2010 in je za opravljeno svetovalno delo lani dobilo izplačanih 19.250 evrov neto. Na tem projektu sta delala dva mednarodno priznana vrhunska strokovnjaka vse leto, torej sta za svoje delo prejemala 802 evra mesečno. Bizarnih, izmišljenih časopisnih zgodb o zamolčanih pogodbah našega podjetja v javnem sektorju po mojem nima smisla dodatno komentirati, saj se moje delo od vsega začetka želi prikazati kot pretvezo za finančno okoriščanje in ne umetniško delovanje s preverljivimi referencami v mednarodnem prostoru. Torej, afere, povezane z menoj - ni in je ne bo."

Spomnimo, ljubljanski Dnevnik je prvi razkril (in objavil) pogodbo, sklenjeno med Pandurjevim podjetjem in mestno občino Maribor. V njem so navedene zanimive postavke, med drugim srečanje z novinarko Melito Forstnerič Hajnšek, ki je avtorica tudi današnjega intervjuja (Pandurjevo komuniciranje z izbranci med novinarji je splošno znano, tudi spisek izbrancev ni dolg). Mimogrede, za srečanje z novinarko (in politiki) si Pandur ni mogel zaračunati potnih stroškov, ker se ti krijejo iz druge postavke, zato je enigmatično, kakšno opravljeno delo je sploh predmet te postavke v računu.

Toda danes Pandur trdi nič manj kot to, da sta ves honorar pobrala zaenkrat neimenovana strokovnjaka. Vse postavje v računu bi se torej morale nanašati na druge osebe, ne nanj. Zgodba je šepava iz številnih razlogov:

Prvič, v pogodbi se ta strokovnjaka sploh ne omenjata.

Drugič, vsaj nekatera v pogodbi opisana opravljena dela se evidentno nanašajo na delo Pandurja, ne teh strokovnjakov. Z novinarko se je sestal on, ne kdo drug. Itd.

Tretjič, Pandurjev matematični izračun kaže, da sta ta strokovnjaka bila plačana za delo od januarja do decembra 2010, medtem ko pogodba zajema opravljanje del od junija do decembra.Kako naj si razložimo to dejstvo?

Četrtič, omenjeni izračun za oba strokovnjaka, ki ga sugerira (802 evra krat 2 krat 12 mesecev = 19.248 evrov) nam pove, da Pandur zase trdi, da ni prejel niti evra plačila iz te pogodbe.

Že dolgo nismo slišali tako nekredibilne zgodbe! Ki pa jo lahko novinarji takoj preverijo, če bodo znali najti odgovore na zgoraj našteta vprašanja.

Verjetno nična pogodba za MAKS zdaj še brez protikorupcijske klavzule

Medtem ko Večer doslej ni uspel priobčiti niti besedice o ničnosti najemne pogodbe za Pandurteater, današnji Dnevnik poroča že o naslednji zadregi: verjetnem nasprotju te pogodbe z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, ker ne vsebuje tozadevne klavzule:

Mariborskega župana Kanglerja utegne razvpiti Maks udariti po žepu

Najemna pogodba menda ne vsebuje zakonsko predpisane protikorupcijske klavzule

Slovenija - torek, 12.04.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter

Maribor - V Dnevniku smo že razkrili, da je pogodba za najem Mariborskega kulturnega središča (Maks) protipravna in nična, ker ni v skladu z zakonom o javnem naročanju. Posel, ki ga je Mestna občina Maribor sklenila s podjetjem ZIM, d.o.o., pa je bržkone tudi v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Zato grozi županu Francu Kanglerju, da ga bo pristojni organ denarno kaznoval z globo, "težko" od 400 do 4000 evrov.

Naročniki obstrukcij in prava pravcata EPK teorija zarote

Scenariji so isti: nekaj dni nazaj je Kangler jasno namigoval na teorijo zarote: proti nam delajo naročniki, ki si ne želijo uspeha EPK. Zaradi njih gre marsikaj narobe. O tem smo že pisali. No, župan celo trdi, da ga želijo temačne sile zrušiti. Danes je isti motiv kot razlog za svoj odstop posredno ponovil še Pandur v intervjuju za Večer, vendar dopušča možnost, da si naročniki želijo drugačen EPK, karkoli že to pomeni. Seveda se je nesmiselno ali vsaj težko boriti proti njim, zato odstop: Naročniki obstrukcij si želijo drugačen EPK.

Proti EPK obstajajo torej naročniki in zarotniki, proti njim se je nemogoče boriti, pravi. Ta drugi in ne prvi (glej spodaj) je dejanski razlog za odhod večno nerazumljenega umetnika. Žal so nam znova pozabili povedati, kdo so ti naročniki in konspirativne klike. Na tem mestu smo ves čas trdili, da je EPK iniciiran kot politični projekt. Če ni diskurz o teorijah zarot v tem primeru politična floskula, le kaj je? Še ilustrativni citat iz današnjega intervjuja v Večeru:

Prvi razlog je, da ocenjujem, da je programski svet, ki sem mu predsedoval, svojo kreativno vlogo uspešno opravil, s tem ko je potrdil programska izhodišča EPK in vzpostavi novo platformo evropske prepoznavnosti. Drugi razlog so napadi in obstrukcije. Mnoge je motila moja dvojna vloga v EPK, predvsem moj umetniški angažma, ki so ga v javnosti in v medijih neprestano negativno interpretirali, blatili, smešili ... Neumno so poskušali celo diskreditirati mojo umetniško kariero doma in v tujini. Vsakomur je zdaj že jasno, da si 'naročniki' teh obstrukcij, ne posamezni novinarji, želijo drugačen EPK. Ali si ga sploh želijo, je tudi vprašanje, ampak vsekakor si želijo drugačen EPK, kot ga bomo verjetno v bližnji prihodnosti imeli priložnost videti. Z ustvarjanjem izrazito negativne klime in poskusi kriminalizacije mojega dela so otežili tudi normalno realizacijo Čandrovega programskega koncepta. Ocenjujem, da bo z mojim umikom prav gotovo vsem lažje.

Komentar o Pandurjevem odstopu še sledi, že zdaj pa lahko rečemo, da so prijavitelji na našo nagradno igro Zlata kanglica še pred težjo nalogo.

Pandur: zgodbe o ničnosti pogodbe so streljanje v prazno

Današnjo prvo stran Večera krasi naslovnica z naslovom »EPK: Tomaž Pandur je odstopil«. Bizarno, čeprav Večer doslej sploh ni poročal o ničnosti najemne pogodbe (!), kar smo celo napovedali, se zdi, da je Pandurju prekipelo prav zaradi tega, ker njegov Pandurteater ne bo realiziran. Vendar o ničnosti pogodbe že na prvi strani prebiramo njegovo osupljivo izjavo:

Bistvo mojega angažmaja v Mariboru je bila programska vizija, ne pa realizacija, to je treba poudariti, ker so vse pomešali,'' je včeraj ob nepreklicnem odstopu povedal Tomaž Pandur. In še: "Za kulturno središče Maks je vse urejeno. To je streljanje v prazno, kar zdaj nekateri pišejo o ničnosti pogodbe med mestno občino in podjetjem ZIM. To so negativni manevri, ki delajo škodo.

Več bo verjetno jasno danes, ko občina sklicuje tiskovno konferenco.

Dva Pandurjeva odstopa, isti razlogi

Umetniški vodja SNG Maribor Tomaž Pandur napovedal odstop

Maribor, 1. junija (STA) - GLEDALIŠČE/DRAMA/MARIBOR/PANDUR/ODSTOP
Režiser in umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama Maribor Tomaž Pandur je na današnji novinarski konferenci ob koncu sezone 1995/1996 napovedal svoj odstop in odstop številnih članov Drame SNG Maribor. Kot razlog take odločitve je navedel slovensko ksenofobijo in zavist, ki umetniškemu kolektivu onemogočata delovanje, je v popoldanski informativni oddaji poročal Radio Slovenija.

Pandur je tej ustanovi načeloval sedem let, mandat pa bi se mu iztekel čez eno leto. V tem času je postavil nekaj zelo uspešnih predstav, ki so odmevale tudi v tujini, v minuli sezoni je bil največji projekt pod njegovim vodstvom predstava Babilon.

sko/dr

01.06.1996 17:37

Tomaž Pandur odstopil z mesta predsednika Programskega sveta EPK

Tomaž Pandur je danes odstopil z mesta predsednika Programskega sveta zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture.

11. 04. 2011 Kot je ob odstopu poudaril Tomaž Pandur, mu je bilo v veliko veselje in čast, da je lahko soustvarjal programsko vizijo mariborskega prestolovanja kulturi. »Programski svet EPK je pod mojim vodstvom v manj kot enem letu kreativno izoblikoval programska izhodišča EPK in sedanjemu programskemu vodstvu omogočil stvaritev avtorskega programskega koncepta, ki gre sedaj v realizacijo. Ker je mnoge v Sloveniji zelo motila moja dvojna vloga v EPK, predsedniška in umetniška, in ker se moj angažma v javnosti neprestano negativno interpretira in kriminalizira, sem se odločil, da z današnjim dnem odstopim kot predsednik in kot član Programskega sveta EPK Maribor 2012 in da se v prihodnje posvetim svojemu ustvarjalnemu delu. Prepričan sem, da lahko z njim bolje in učinkoviteje prispevam k uspešnosti in mednarodni prepoznavnosti Evropske prestolnice kulture Maribor 2012,« je zapisal Pandur.

11.4 2011

Še en odstop, kot da jih ni bilo že dovolj: odšel še Pandur

Pričakovano dejanje in še bolj pričakovana utemeljitev Tomaža Pandurja za svoj odhod. O posledicah tega dejanja bomo še pisali, zaenkrat poročilo MMC RTVSLO:

Tomaž Pandur odstopil z mesta predsednika programskega sveta EPK

Dovolj ima medijskih podtikanj in diskreditacij

11. april 2011 ob 19:09,
zadnji poseg: 11. april 2011 ob 19:30
Maribor - RTV SLO

Projekt Evropska prestolnica kulture, ki ga bo leta 2012 gostil Maribor, se sooča z novo težavo. Z mesta predsednika programskega sveta je odstopil Tomaž Pandur.

Projekt EPK so na mariborski občini napovedovali s številnimi investicijami in prihodom velikih imen. Po številnih težavah z gradnjo objektov, namenjenih kulturnim vsebinam, zdaj z mesta predsednika programskega sveta razočarano odhaja Tomaž Pandur, je za TV Slovenija iz Maribora poročal Saša Kranjc.

"Enostavno bi vsi skupaj morali biti bolj dorasli izzivom in priložnostim, ki jih takšna manifestacija ponuja," je povedal Pandur, ki sicer pravi, da je program EPK dobro pripravljen in v skladu s pričakovanji Evropske unije. Dodal pa je, da ima dovolj medijskih podtikanj o njegovi vlogi pri projektu in nenehnih diskreditacij njegovega dela: "In v takšni atmosferi enostavno ni prijetno ne živeti ne ustvarjati."

Zapleti pri gradnji kulturnih objektov
Zgodba o Evropski prestolnici kulture v Mariboru je polna zapletov. Nejasna ostaja usoda nove stavbe, ki naj bi za potrebe Umetnostne galerije zrastla na obrežju Drave, prav tako so se pojavile težave pri gradnji osrednjega prizorišča dogodka, Mariborskem kulturnem centru Maks. Svoja vrata bo odprl z zamudo, šele 15. maja 2012, a je po mnenju državnih organov sporna tudi najemna pogodba za samo stavbo.

Pojavljajo se strahovi, če bo Maribor dober gostitelj največjega evropskega kulturnega projekta, je še poročal Saša Kranjc za TV Slovenija, Pandur pa ob odhodu na te strahove odgovarja: "Ne, ni me strah. Zgodilo se bo to, kar si Maribor zasluži."

B. Ti. 

Zaradi ničnosti najemne pogodbe bi morali rezati glave. Pa jih bodo?

Še isti članek v interpretaciji Slovenske tiskovne agencije na MMC RTVS in SIOL-u (nestrpno pričakujemo kakšen zamudniški zapis v Večeru). Še en dokaz, da je v Mariboru in v EPK vse mogoče, da je to država v malem, kjer zakoni in dostojnost ne veljajo. Franc Kangler, človek z osebno in politično integriteto, kot mu pihata na dušo Čander in Pandur, bo lahko znova odkrival teorije zarote. Fototermin z rušitvijo stavb na Studencih je bil zgolj kratkega daha. Zdaj smo na nulti točki, ko bo moral župan (menda je končal prvo stopnjo študija prava) pojasniti, ali se je centralni projekt Mariborskega kulturnega središča dokončno sfižil ali pa se bo vendarle uklonil predpisom in zakonom v državi in ponudil javni razpis za najemno pogodbo. Kar pa utegne izjemno zavleči tudi postopek gradnje. Spomnimo, Mariborčani bi morali za to najemno pogodbo plačati nič manj kot 40 milijonov evrov – zahteva po javnem razpisu se zdaj bere kot božja previdnost ali celo kot – božje usmiljenje.

Še en škandal: pogodba za Pandurteater že takoj nična

Komaj smo včeraj Zofijini razpisali natečaj, že nam nova dejstva dajejo prav – igralci v nagradni igri Zlata kanglica se bodo morali krepko potruditi, če bodo želeli ugotoviti, kdaj bo kakšen EPK objekt dokončan, če sploh bo. Rekvizit, ki bi prišel prav, se imenuje Nostradamusova krogla.

Današnji ljubljanski Dnevnik po zaslugi elementarnega novinarskega dela, ki ga očitno v Mariboru bolj redko premorejo, lepo pokaže, da je najemna pogodba za Pandurjev teater alias MAKS neveljevna, ker je protipravna. Težko, da bo MOM kar preslišala in prezrla, kar pravita Ministrstvo za finance in Računsko sodišče. Škandal, ki daje znova misliti, kakšne pravne službe vodijo občino. Fototermin med Kanglerjem in dalajlamo 15. maja naslednje leto skoraj zanesljivo odpade, medtem ko je pogodba škandalozna že brez izigravanja sistem javnih naročil. Članek:

Pogodba za razvpiti Maks je nična

Mestna občina Maribor je postopala protipravno, ker ni izvedla javnega razpisa pred sklenitvijo najemne pogodbe

Slovenija - sobota, 09.04.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter

Maribor - Domneva, na katero smo opozorili v Dnevniku, je postala dejstvo: občina Maribor je postopala nezakonito, ko je s podjetjem ZIM sklenila pogodbo za najem Mariborskega kulturnega središča - Maksa. Po mnenju računskega sodišča in ministrstva za finance so v tako izpeljanem poslu protipravno uporabili izjemo pri javnem naročanju. Potemtakem je najemna pogodba za Maks nična.

Kangler kapitan, Čander oficir barke EPK

Nekaj gostilniških nasvetov Toneta Partljiča, da se barka EPK ne bi potopila. Partljič v tej kolumni hudimano okleva iz sentence v sentenco: prvi stavek je previdna kritika, drugi stavek jo ovrže ali omili. Prvi stavek načne dvome, drugi jih nevtralizira. No, včasih jih že isti. Ne more se odločiti. Protagonisti si zaslužijo malo miru, zaslužijo pa si tudi odkrito in pravočasno besedo. Pandur dela neumnosti, po drugi strani pa zopet ni simpatično biti sovražen do takega izvrstnega umetnika, globokoumno pravi Partljič. Oziroma: rad bi bil v vseh položajih, ker je to vedno najbolj lagodno opravičilo post festum: »Saj sem opozarjal, saj sem hvalil.« Ne tič ne miš drža, recept za vse čase, zato ni slučajno blizu tale mornarski pozdrav:

A hočeš nočeš je župan kapitan te barke, saj jo je on "najel". Njegov prvi oficir ima za zdaj dobre koordinate. Zbrana posadka iz vseh vetrov pa se mora dokazati in ne samo skakati z barke. No, srečno plovbo želim in mirno Dravo, po kateri pluje.