Mariborska občina se še dalje požvižga na mnenje protikorupcijske komisije in državno revizijsko komisijo, uspela je pretentati ministrstvo za kulturo (in ministrstvo za kulturo se je pustilo pretentati), blefira, da dela dva projekta, a dejansko dela enega: UGMAKS je enkrat UGM, drugič je MAKS, denarci tečejo enkrat z enega naslova, enkrat z drugega, a zdaj gre za en objekt, programi pa itak nikogar ne zanimajo. Še vedno čakamo, kateri slovenski novinar bo naredil obsežnejši intervju s prevaranima madžarskima arhitektoma. Današnji zapis Večera:
Večer, petek, 3.6.2011, stran 12, KULTURA, avtor: PETRA ZEMLJIČ
Cenejša varianta požegnana, neznank še nekajFinančna konstrukcija nove moderne galerije zapisana, kako bo z opremo in programom prireditvene dvorane Maks naj bi bilo znano v naslednjih dneh
Odločitev župana Franca Kanglerja, da največji naložbi v mariborsko kulturno infrastrukturo, center Maks (Mariborski kulturni center) in novo umetnostno galerijo (UGM), združi v eno lokacijo na območju bivše MTT Tabor tik ob Dravi, so v ponedeljek požegnali še mestni svetniki. Očitno je dogovor med vodstvom UGM, občino in ministrstvom za kulturo, kjer so več čas dvomili o pravočasnosti novega projekta in ki je nastal v arhitekturnem biroju Sadar/Vuga), dobil politično zeleno luč. Se s tem le zaključuje infrastrukturni pretres v Mariboru, in bodo novi prostori v času Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012, seveda če bodo zgrajeni, omogočili izpeljavo nekaterih programov?
V mariborski občini pravijo, da je razlogov za umestitev UGM v Maks, več. Najpomembnejši je racionalizacija stroškov - z združitvijo obeh projektov bodo po njihovih ocenah prihranili okoli 15 milijonov evrov. Da bo nova UGM dobila prostor na desnem in ne na levem bregu Drave, stane torej manj, pravijo v občinski projektni pisarni; nova varianta je ocenjena na dobrih 17 milijonov (prvotna na 24), hitrejši pa naj bi bili izvedbeni roki. Potem ko naj bi prvotni načrt na Lentu bil izvedljiv februarja 2013, nova različica že zmeraj predvideva otvoritev objekta v maju 2012.
Sicer pa na občini še zmeraj del odgovornosti pripisujejo madžarskima arhitektoma in neuspešnim pogajanjem za pripravo projektne dokumentacije, medtem ko Madžari nasprotno zatrjujejo, da je občina spreminjala prvotne dogovore. Kako se rešil zaplet, je zaenkrat težko napovedovati. "Madžarska arhitekta sta dobila plačano avtorsko nagrado v višini 40 tisoč evrov. Pripravljalna dela in idejna zasnova, ki so jo izdelali, so skupaj vredni 210 tisoč evrov. Podizvajalcem je bil znesek v skupni višini okrog 97 tisoč evrov že poravnan, madžarskim arhitektom pa bo, ko bodo podpisali še zadnji aneks, s katerim prekinjamo poslovno sodelovanje," so nam zatrdili na občini.
Sporni aneks
A madžarska arhitekta še zmeraj trdno stojita na nasprotnem bregu. "40 tisoč evrov je bila najina nagrada za zmago na mednarodnem arhitekturnem natečaju v marcu 2010, z njo sva kasneje dobila bančno garancijo, ki je stala 42 tisoč evrov. Eno leto sva delala brez plačila in sedaj želijo, da sprejmeva aneks, ki popolnoma spreminja prvotno pogodbo?! Njihovi pogoji so, da dobiva manjše plačilo, kot je navedeno v originalni pogodbi. Morava se strinjati še z ustavitvijo projekta zaradi skupnih interesov, prav tako ne smeva ničesar več zahtevati. To je ultimat občine, čeprav so naše pogoje pred tem že sprejeli," pravita arhitekta Tamás Lévai and Ágnes Jószai.
Seveda bomo nadaljevanje zgodbe na Lentu še spremljali, dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za Maks na desnem bregu Drave pa je vložena. "Sledile bodo še dopolnitve oziroma spremembe te dokumentacije za potrebe UGM", še pravijo na občini. V ministrstvu za kulturo so bili skopi z odgovori, na vprašanje o združitvi odgovarjajo zgolj takole: "UGM je investicija, ki jo podpira ministrstvo za kulturo, Maks je občinski projekt". O finančni injekciji, ki bo Mariborčanom za UGM prinesla deset milijonov evropskih sredstev, pa, da je "gradnja UGM predvidena za prihodnje leto in bo zato potreben rebalans sredstev v skladu z ostalimi potrebami".
V projektni pisarni MOM zatrjujejo, da bo v letošnjem letu občina za UGM prispevala milijon evrov, ministrstvo za kulturo pa sedem, v letu 2012 pa občina 6,5 milijonov, država pa slabe tri milijone evrov. Preden bo začeli črpati sredstva, mora občina pridobiti še odločbo o sofinanciranju projekta, ki jo izda vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Maks že zmeraj brez programa
MOM bo torej podpisala pogodbo o sofinanciranju s podjetjem ZIM, ki gradi Maks in s katerim ima občina podpisano pogodbo o najemu Maksa za 20 let. Na občini zatrjujejo, da je najemna pogodba, ki je tačas na državni revizijski komisiji (ker občina ni izvedla javnega razpisa za najem objekta, ki še ni zgrajen), "veljavna in ne ogroža realizacije projekta". Po njej bi za dobrih 4 tisoč kvadratnih metrov, kjer bo domoval Maks plačevala letno najemnino 1,5 milijona, od ZIM-a pa mora kupiti še zemljišče za gradnjo UGM, za kar bo odštela dober pol milijon evrov. Kdaj se bo začela gradnja, se še ne ve, direktor ZIM-a Matjaž Knez nam je le zatrdil, da zaenkrat potekajo zgolj rušitvena dela.
Kaj točno bo nudil Maks, še zmeraj ni znano, občina pa zatrjuje, da se bo o programu odločalo v naslednjih dneh. Opremo zanj, ki jo je s podpisom v pismu o nameri obljubila ministrica za kulturo Majda Širca, pa je očitno še zmeraj aktualna. Čeprav v kulturnem ministrstvu pravijo, da pisma župan Kangler še zmeraj ni podpisal, lahko projekt Maks kandidira za sredstva za opremo na razpisih.
O tem, kaj vse bo nudila nova galerija in na kakšen način si bo delila prostore z Maksom, smo povprašali direktorico Bredo Kolar Sluga, a žal na naše klice in elektronsko pošto ni odgovorila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar