O, ti moj EPK - še vedno brez prospektov in brošur...

Empirična izkušnja, kaj lahko dobite na sedežu zavoda EPK, ko zaprosite za brošuro o EPK, prospekt ali letak...:

Večer, torek, 7.6.2011, stran 17, MARIBOR IN OKOLICA, avtor: Zora Štok

---

DEŽURNI REPORTER
Čigav neki je EPK?

Ideja o Mariboru kot evropski prestolnici kulture sega še v čas županovanja Borisa Soviča. Dovolj je bilo torej časa za zorenje mnogih zamisli in njih izpeljavo, za piljenje programa, potem ko je Evropa potrdila kandidaturo našega mesta, in za dodelavo programa, s katerim se bo Maribor dostojno promoviral kot EPK. Kot so to že storile kulturne prestolnice pred njim. Čas se je hitro obračal, do prevzema prestola je še dobrih šest mesecev, program že dobiva vedno bolj jasne obrise in tu in tam kakšnega Mariborčana celo zanima, kaj vse se bo dogajalo.
         A glej ga, zlomka. Tisti, ki si zaželi vsaj v kakšnem prospektu ali brošuri kaj prebrati, naleti na prvo oviro že v samem središču mesta. In to že v Naskovem dvorcu, obnovljenem tudi za namene EPK, predvsem pa zlahka dostopnem za vse, ki bi o EPK želeli izvedeti kaj več. A vrag je vedno v podrobnostih. V takšnih, kot je prijazen pozdrav na primer. Očitno nihče iz ekipe EPK nekemu mladeniču, ki v pisarni v pritličju tako vneto tipka po računalniku, da ob mrmrajočem odgovoru obiskovalkama niti pogleda z ekrana ne dvigne, ni povedal, da sodi k osnovnemu bontonu odzdraviti na prijazno izrečen Dober dan in vprašati, ali morda lahko pomaga. Ker sicer mi ni jasno, zakaj potem sploh sedi tam, v pritličju Naskovega dvorca, za vrati z oznako Maribor - EPK.
         Toliko časa si je sicer vzel, da je obiskovalki kar med tipkanjem napotil nadstropje višje, "tam, na koncu verande, je tajništvo, tam vam bodo pomagali", je bil namreč njegov odgovor na prošnjo, da pravzaprav želita samo prospekt v zvezi z EPK.
         No, potem sploh do konca verande ni bilo potrebno. Prijazno dekle je najprej vprašalo, kako lahko pomaga, odgovoru, da potrebujemo le kakršenkoli prospekt o EPK z logotipom, pa je sledilo vprašanje: Od kod pa sta? In pojasnilo, da prospektov še ni, samo kakšna brošura je na razpolago. A odgovor ene od obiskovalk, da je pač samo Mariborčanka, ki želi prospekt o EPK z logotipom, ni bil dovolj, da bi brošuro tudi dobila. Mora povedati, od kod je, sicer je ne dobi.
         Obiskovalki sta seveda ostali brez besed. Mesto, ki se kiti z nazivom EPK, še pol leta pred prevzemom tega naslova za svoje meščane nima prospektov, brošur, letakov, česar koli že. Kot da kdo od vodilnih (ne govorimo o pripravi samega programa, v tem zapisu gre za odnos mesta do meščanov) še nikdar ni bil v kakšni EPK. Namesto da bi že pred vhodom v Naskov dvorec postavili stojala s prospekti, brošurami, letaki in podobnim materialom in tako dogajanje približali mimoidočim, še za tistega, ki se sam odloči vstopiti in poprositi za kaj takega, nimajo ničesar. Niti ne pojasnijo, zakaj tega še ni. Oziroma, obiskovalki sta prijazno pojasnilo in tudi brošuro dobili od mladeniča, ki ima tudi sam veliko opravka z EPK, a daleč od tega, da bi to bilo njegovo delo. Je pa pokazal, kako bi morali ravnati tisti, ki se zadržujejo v Naskovem dvorcu pod oznako EPK.
         Kaj naj torej naredimo, ko nas nekdo poprosi za nekaj gradiva v zvezi z EPK? Kličemo tiste, ki jih poznamo, in vemo, da delajo pri tem projektu? Kaže, da bo treba početi prav to, namesto da bi nas na vsakem koraku zasipavali s podatki o tej naši ljubi kulturni prestolnici. O, ti moj Maribor ...