nedelja, 8. maj 2011

Kritični potenciali mesta Maribor v luči EPK

Pravijo, da korupcijski škandal Franca Kanglerja ni tesno ali sploh ne povezan s projektom EPK. Da sta to dve ločeni zgodbi, ker župana ne sumijo kaznivih dejanj v projektih EPK. Pa sta res? O tem smo pisali v prejšnjem sestavku in trdili nasprotno. Dokazi, da to ne drži, so še: v sumih kaznivih dejanj se omenjajo posli glede Pekarne in Lutkovnega gledališča. Poglejmo še en argument, zakaj je morebiti omenjena povezava bistveno bolj navzoča, kot se zdi na prvi pogled.
Če nikakor ni povezan, če EPK živi svoje življenje, potem bi kajpak pričakovali, da ogromen intelektualni potencial v njem, avtonomno sodelujoč v projektih in programih EPK, na noben način ne bo imel zadržkov podpreti zadnji apel Zofijinih po odstopu mariborskega župana. Da se bo postavil na stran javne kritike.Toda tega odziva s strani sodelujočih v EPK ni bilo, oziroma je zanemarljiv (vsa čast izjemam). Predpostavljamo lahko celo, da je večina mariborskega potenciala v projektu udeležena. Kdo bo torej zdaj še trdil, da med EPK in Kanglerjem ni povezave? Prehitro sklepanje? Seveda, marsikdo lahko poreče, da molk epekajevcev ni zvezan z dejstvom, da participirajo v projektih EPK, da so to pragmatiki, kot temu pravimo. Da bi bili inertni tudi sicer, kot se zanje, pragmatike namreč, spodobi. Da je kritična kondicija v mestu pač bedna in da dejstvo petnajstih sumov kaznivih dejanj župana nikogar ne gane. Oziroma čakajo na uradne dokaze, kot se glasi njihov lahkoten izgovor te dni. (Beden je, kajti ko bodo dokazi, bo Kangler itak odstopil, ker je to napovedal, oz. bo moral odstopiti. V tistem hipu pa torej ne bo več mogoče terjati njegovega odstopa.) 
Isti pravijo še, da intelektualna in humanistična situacija nikoli ni bila rožnata, da jo desetletja zavestno zavirajo mariborski mediji, npr. Večer (z jasno izraženo prohibicijo avtorjev in problematizacij v časopisu). Lep simptom istega: v isti akciji so ob županu priprli tudi njegovega tesnega sodelavca Ivana Hajnška, ki je mož dolgoletne urednice in novinarke kulturnih strani Večera, Melite Forstnerič Hajnšek. Zofijini smo v zadnjih desetih letih organizirali na stotine prireditev, a na njih skoraj nismo videli kakšnega novinarja Večera. Toda obveščeni in vabljeni so bili vedno in zelo ekstenzivno.

No, pravijo še, da imata molk in indolenca na desetine drugih objektivnih razlogov. Pa vendar, kako je situacijo izboljšal EPK? In kako jo namerava izboljšati? Kratek razmislek (nastal kakšen teden pred Kanglerjevim priprtjem!) za prihodnjo številko Katedre, kjer se trdi, da jo bo le še poslabšal, je mogoče prebrati spodaj:
Kritični potencial mesta
Ali obstaja kaj takšnega kot kritični potencial naroda? Ali nekega kolektiva? Morebiti nekega mesta, mogoče Maribora? S kolegi iz društva Zofijini se že desetletje in več borim za to, da bi tak potencial zrasel – imenuje se kritično mišljenje (critical thinking). V njem vidimo pomembno dimenzijo aktivnega državljanstva, ki bi jo moral prakticirati vsak med nami, in hkrati pomembno podlago demokratičnih procedur. Tovrstno mišljenje kot forma argumentiranega in logičnega izpeljevanja misli seveda še zdaleč ni edino, ki relevantno opiše kritično zavest našega državljanskega ali privatnega ravnanja. Toda kaj je tisto, kar mu stopa na pot in ga omejuje, da ga ne moremo razviti do konca? Zelo različni faktorji. V nadaljevanju zapisa si bom zastavil vprašanje, v kakšni meri je razplet dogodkov okoli Evropske prestolnice kulture v Mariboru vplival na kritični potencial mestnih intelektualcev in umetnikov. Ob tem bom predpostavil, da je koncept kritičnosti zdravorazumsko dan in ga ne bom podrobneje obravnaval ali definiral.
Naj spomnim: na tem mestu v Katedri sem že podrobno pisal o treh pozicijah kulturnih ustvarjalcev v odnosu do Evropske prestolnice kulture v Mariboru. Večkrat smo lahko prebrali, da EPK dobesedno funkcionira kot podjetje, ki novači delavce. V prvo kategorijo sodijo tako imenovani pragmatiki – to so kulturniki, ki so se projektom EPK enostavno priključili, postali mezdni delavci in zato projekta kot »insiderji« ne morejo oziroma ne želijo kritizirati. V drugo sodijo subverzivci – ti so zelo redki, njihova nakana pa je bila izpeljati projekte, v katerih bi lahko do EPK zavzeli distanco, vendar bi za to prejeli denar. Takih je zelo malo, npr. Pekarnarji, a so še ti kasneje odstopili od svojih ciljev. V tretjo sodijo antagonisti, ki ne želijo imeti ničesar ne z EPK in seveda ne z denarjem. Lahko jih preštejemo na prste ene roke. Moja teza  je zelo preprosta: če drži, da so se po nastopu projekta EPK vzpostavile tri formacije kulturnih producentov, ki so kot izobraženci v veliki meri nosilci kritičnega potenciala, kot ga mesto premore, in če je pretežna večina teh pragmatikov, je kritični potencial intelektualcev v mestu moral izjemno upasti. In sicer vsaj glede izrekanja v odnosu do dveh velikih sfer: same splošne refleksije o stanju kulture v mestu in lokalne politike, ki je speta s prvo. Skratka, če si tak potencial lahko predstavljamo kvantitativno, če bi torej obstajal izmerljiv »output«, bi takšen upad lahko tudi otipljivo izmerili.
EPK je, povedano dovolj plastično, lokalnim in manj lokalnim kulturnikom dejansko zavezal njihove kritične jezike, njihovo sposobnost in željo po javnih artikulacijah stališč. Verjetno ne nujno zgolj javnih. Nekateri med njimi so začeli kar odkrito govoriti o županovem briljantnem umu – kar bi jim sicer nikoli ne padlo na pamet. Številnih nelogičnosti, neenakopravnosti v delitvi denarja, krivic in barabij ne vidijo več, pomembno se jim zdi »delati projekt«, ob tem pa je njihov kritični potencial padel celo tako nizko, da niso pripravljeni spregovoriti niti o nizkotnih mezdnih odnosih, v katere so padli in kjer zmanjkuje denarja za sodelavce. V takšnem humusu in tolikšnem močvirju se bodo verjetno lažje zaredile vse vrste kulturniških in političnih spak, a to jih ne moti.
Če je negativna eksternalija EPK zaradi masivne participacije prej omenjenih pragmatikov zdaj nenadoma prerasla v širok poraz kritike, si poglejmo še, kaj se dogaja s produkcijo. Eno je namreč samozavezovanje jezikov, spet nekaj drugega pa je tako imenovana odgovorna kultura. So torej kulturni producenti zavezanih jezikov lahko odgovorni v tistem, kar pač počnejo? Je lahko na ta način opisan producent sploh dostojno oblikoval svoj proizvod? Prvič, odgovornost lahko izhaja samo iz neposrednega nanašanja umetnosti na realno družbeno in politično prakso, z njo mora biti v aktivnem medsebojnem odnosu. Vendar ta seveda še ne pomeni, da mora kulturnik institucionalni kontekst svojega delovanja prevzeti brez zadržka. Še huje, takšen odnos, torej med institucionalnimi pogoji, v katerih deluje, ter njegovo lastno proizvodnjo, bi moral več čas biti predmet njegovega aktivnega spraševanja. Čisto konkretno: moral bi biti reflektiran njegov odnos do institucionalnih okvirjev, ki jim pripada – umetniške in druge kulturne prakse se pač ne organizirajo kar same od sebe, temveč so mogoče rezultat natankoma političnih in ideoloških gabaritov, v katere so postavljene. Povedano drugače: kakšno vrednost sploh ima umetnost, ki je proizvedena v razmerah strogo determinirane kulturne politike, kakršno prinaša shema projekta EPK, ki pa je niti ne želimo kritizirati? Mar ni epekajevska kulturna produkcija, gledalo univerzalno, že zaradi izpričane zavezanosti jezika nekaj, kar generira kolonizirane oblike kulturnosti, ki so v svojem bistvu pohabljene za kritično dimenzijo svojega obstoja, s tem pa ne morejo pretendirati na mesto odgovornih nosilcev? V tem oziru je situacija vendarle nekoliko drugačna, saj bi kdo lahko porekel, da je potemtakem sleherna s strani države ali lokalne skupnosti financirana kultura zavezanega jezika. Ne, EPK je tu vendarle specifičen, ker je enkraten in bolj kot ne mestni projekt.
Seveda bo zgornja trditev razumljena kot provokacija. Toda če s čim, se tega izziva ne bo dalo zavreči z argumenti tipa »Tu smo in ker so nam dali denar, pač delamo projekte«.
Boris Vezjak

22 komentarjev:

  1. Me veseli da ste "razširili" vprašanje povezave suma kaznivih dejanj Franca Kanglerja in EPK.
    Kako je Pekarna povezana z EPK in kaznivimi dejanji ne vem, Lutkovnega gledališča pa ne bi vpletal, ker je zame to projekt star vsaj petnajst let in ga trenutnemu županu niti slučajno ne pripišem.

    Pogrešate kritično mnenje v MB? Sam ga pogrešam v celotni SLO. Zgleda da živimo v času, ko sta pomešana pojma "kritikastrstvo" in "kritičnost". Prvega je v SLO (tudi MB!) preveč, slednjega pa resno primanjkuje, po mojih opazovanjih že vsaj kakšnih 20 let.

    OdgovoriIzbriši
  2. Eden izmed Kanglerjevih gradbenih dosežkov je bojda tudi Pekarna. Izvirni greh gradnje v kompleksu Pekarne je v tem, da bi želela MO MB iz centra alternativne kulture napraviti "sodoben" kulturni center. Ima to po takšnih posegih še kaj opraviti z alternativno kulturo? NE! Vpletene (vodilne na občini) pri vseh gradnjah zanimajo samo provizije, skratka osebne koristi, ki jih pridobijo od izvajalcev del. V principu bi bilo potrebno tem objektom zagotoviti samo osnovne infrastrukturne razmere za delo. Skratka, s temi gradbenimi posegi se je zgodil zločin nad alternativno kulturo v Mariboru!
    In programi, ki se tam odvijajo? Za njih ni denarja. Kolikor vem je Pekarna že formalno odstopila od vseh predvidenih programov v okviru EPK, saj so jim hoteli nameniti drobiž.
    Občinska prevara, ki se je zgodila s predvideno gradnjo UGM na Lentu je škandal mednarodnih razsežnosti.
    O tem, da prenova minoritskega kompleksa (Lutkovno gledališče) nima nikakšne zveze s sumi Kanglerjevih kaznivih dejanj je seveda sprenevedanje. Ena od sicer bolje uspelih prenov kakega od kompleksov v Mariboru ima s policijskimi prisluhi vpletenih tudi drugo, bolj žalostno zgodbo, kako so se nekateri okoristili. Vsi denarni tokovi prenove so se zgodili v zadnjih štirih letih!
    In predvidena gradnja Maksa? Za zgornjega komentatorja izgleda prav tako nima nobene zveze z EPK. Obubožanemu mestu se vsiljuje gradbeni projekt, ki bo Maribor na dolgi rok stal vsaj 50 mio. eur in to brez kakšne koli resne analize ekonomske upravičenosti. Interes župana je samo to, da se gradi in da so od tega neposredne materialne koristi za posameznike.
    Umestitev UGM na degradirano območje mesta, kjer bo obisk zagotovo precej manjši kot je na sedanji lokaciji, bo vplival skrajno negativno na ustanovo s skoraj šestdesetletno tradicijo.

    Za zgornjega komentatorja naj bo tudi to razmišlanje kritikastrstvo, iz njegovega zapisa je možno samo razbrati, da je velik "oboževalec" župana, ki je pred kratkim izjavil, da je z njegovim mandatom v Maribor vnesel kulturno širino, ki je to mesto do njegovega prihoda ni premoglo. Če parafraziram Goebelssa: Ko začne Franc Kangler govoriti o kulturni širini, primem za revolver!

    OdgovoriIzbriši
  3. Prosim za doslednost.

    Je MAKS bil vključen v zadnjih preiskavah? Kolikor vem ne.
    (MAKS po moje sploh ni županova ideja, v tem primeru je bil neke vrste "medij", ki je zagovarjal "magove" sanje. Namig - vtipkajte "magovo" ime in priimek v Google, rezultati so ZELO zanimivi.

    Je ukinitev projekta UGM na Lentu bila vključena v zadnjih preiskavah? Kolikor vem ne?
    (Po moje ena boljših arhitekturnih zamisli/rešitev v MB in zelo mi je žal, da ne bo izvedena tako kot sta si jo arhitekta zamislila. Če kaj, je ta ne-izvedba vredna prijave in preiskave.)

    Je obnova Lutkovnega gledališča vključena v preiskavah? Menda res, ampak ponavljam - obnove Lutkovnega gledališča nočem niti pod razno povezati s trenutnim županom. Omenjeni finančni tokovi pa so bolj povezani z gradbenimi lobiji in ne z "lobiji EPK".

    Je Pekarna vključena v preiskavah? Se omenja...
    (Glede zavoda Pekarna, MKC-a ali bivšega MKC-a na Slomškovem trgu bi bilo res dobro podebatirati. Vsi trije imajo nekaj skupnega z MARŠ-em, in to je na žalost slogan ki je bil izrečen v šali, pa še kako velja "Naš koncept je, da nimamo koncepta.")

    Torej ugotovimo, da NOBEDEN od projektov povezanih z EPK ni bil del zadnjih preiskav. In to je vse kar sem trdil.

    Citiram:"...iz njegovega zapisa je možno samo razbrati, da je velik "oboževalec" župana..."

    Ojojoj, ne tako hitro. Če ste eden od avtorjev prispevkov na tej strani (Zofijini ljubimci), samo potrjujete moje zbadanje, da gre za osebno vojno proti trenutnemu županu, in da se ta vojna izvaja tudi v okviru kritike EPK.

    Je duhovno stanje v Mariboru res tako nizko, da se vse dela po sistemu "kdor ni z nami je proti nam"? Navedem nekaj pomislekov o tukajšnjem pisanju, pa sem že "na strani Franca Kanglerja in ga zagovarjam"?
    Takšni zaključki so plod (S)Zofijinih ljubimcev?

    P.S.
    Mi je pa v veselje takole debatirati

    OdgovoriIzbriši
  4. Se mi je zapisalo, Lutkovno gledališče seveda ni bilo obnovljeno, gre za prenovo Minoritskega samostana.

    OdgovoriIzbriši
  5. Se prvič oglašam v komentarjih, ker očitno nisem bil prepričljiv. Razen tega še nihče ni komentiral osrednje poante zapisa o kritičnem potencialu. Poskusimo še z nekaj premisami:

    1. Kangler veže mandat na izgradnjo MAKSa.
    2. Kangler je osumljen 15 kaznivih dejanj.
    3. V preiskavo so, vsaj posredno, vključeni nekateri projekti EPK.
    4. Kangler politično vodi mesto, ki bo realiziralo EPK.
    5. Ergo: je projekt EPK res povsem neodvisen od Kanglerjeve usode tukaj in zdaj?

    OdgovoriIzbriši
  6. Pozdravljeni Boris!

    K točki 1.
    Ah te predvolilne obljube in izjave.
    MAKS po moje ni slaba ideja, ampak ne tako hitro in ne samo zaradi enega človeka. Ponavljam - MAKS kolikor vem ni med preiskavami.

    K točki 2.
    Nedvomno. Ampak, kot ste sami zapisali - osumljen.
    Če bomo vsakič ko bo kdo osumljen zahtevali odstop, odpiramo vrata nevarnim možnostim manipulacij. Pa ne mi zdaj obesit, da se strinjam s Kanglerjem da gre za zaroto, prosim.

    K točki 3.
    Tega točno ne vem. Ampak če razmišljam o EPK, razmišljam o vsebini. Projekti ki so vključeni v preiskavo, pa so najbrž predvsem iz področja gradbenih lobijev. To stran pa razumem kot kritiko vsebine programa EPK, ne pa razglabljanja o deljenju gradbenih poslov.

    K točki 4.
    Nedvomno. In zato me en k..c briga kaj bo z njegovo politično kariero. EPK lahko in bi moral z dobro vsebino preživeti tudi če bi padla vlada Slednje se bo mogoče zgodilo v kratkem - hehehehehe. V tisto prvo dvomim, žal.

    K točki 5.
    Bi v vsakem primeru MORAL biti. Preintenzivno povezovanje Kanglerja in EPK lahko privede do mnenja da afera Kangler je EPK.

    Nekaj več je treba povedati še o MAKS-u. Mag (imena namenoma ne uporabljam, ker ima rad propagando) si je zaželel svojega teatra in preko znancev prepričal Kanglerja, da je to odlična ideja. Delno se celo strinjam. Ideja niti ni tako slaba, ne pa tako hitro in ne s tako najemno pogodbo ter vsekakor ne z denarjem ki ga ni, niti proračunsko gledano. Vezavo mandata na MAKS pa delno razumem kot iskanje javne podpore za izgradnjo, v prepričanju "ljudje me majo radi, ker sn končno nekaj naredo za njih, tak da bojo projekt ziher podprli".

    OdgovoriIzbriši
  7. Pa še nekaj o kritičnem mišljenju.

    Če imamo na oblasti ljudi, ki se bojijo/sramujejo lastnih odločitev, je težko pričakovati da bodo sprejeli kritično mnenje, kaj šele da bi ga vzpodbujali. To slednje - vzpodbujanje - potegne za sabo financiranje v obliki izobraževalnih, umetniških ali informativnih programov. Posledično se nastavljajo (so na javnih razpisih izbrani) ljudje, ki so lojalni in bodo poskrbeli, da "ne bo problemov".

    Tako ostane edino alternativa, ki pa je po mojih izkušnja samo-cenzurirana v dojemanju same sebe. Moje izkušnje s Pekarno, MKC-em, MARŠ-em so katastrofalne. Obstaja sicer precej goreča želja po izrazu nestrinjanja ali drugačnega mnenja in ta želja je tudi iskrena, žal pa obstaja vsakršno pomanjkanje volje, vztrajnosti, delavnosti, discipline in predvsem izobrazbe. Pomanjkanje navedenih kvalitet pa v začetku iskreno kritičnost spremeni v golo buntovništvo.

    Svoje k temu doprinese tudi "spretno" financiranje alternativnih ali samostojnih ustvarjalcev. Namenjeno jim je toliko denarja, da nekaj malega ustvarijo, presežka pa ni, saj so za presežke tudi nujni materialni presežki.

    Ker smo majhna država niti ne moremo računati na večjo podporo privatnega sektorja, saj pri nas ni firme ki bi imela tak presežek kapitala, da bi financirala - recimo - MAKS.

    Občutek imam, da se v zapisu o kritičnem mnenju osredotočate predvsem na Maribor, sam pa sem mnenja da je stanje drugod po Sloveniji enako. Menda ne boste trdili, da je v Ljubljani več kritičnega mnenja?

    Moje mnenje je, da se v Sloveniji ali Mariboru preveč zgledujemo po "velikih" ali po "tistih zunaj". Pa kaj če smo nekritičen narod hlapcev, pragmatični in nas skrbita predvsem kruh in mleko? Če smo res takšni, se moramo s tem najprej sprijazniti, sprejeti v celoti, šele potem se bomo lahko premaknili. Preveč kritičnosti nas lahko zavede v samokritičnost, to pa vodi spet v avtocenzuro in neustvarjalnost.

    In v tem duhu je moja največja zamera oblikovalcem in snovalcem programa EPK.

    Končno bi lahko obnovili Pekarno in vsaj poskusili zagnati Pekarno in MKC skupaj na obnovljeni lokaciji. Pozabili smo že, da Pekarna in MKC izvirata iz izhoda s Slomškovega trga in nestrinjanja kako naprej.

    Lahko bi vključili maso lokalnih ustvarjalcev in jih ponosno predstavili Evropi in svetu, ne pa da izbirajo tiste, ki bodo preverjeno odgovarjali nekim "evropskim standardom".

    EPK s svojim trenutnim stremljenjem in "magovimi sanjami" ne počne nič drugega, kot pa da se priključi "evropskemu trendu".
    Hec je v tem, da mi še do dandanes nihče ni znal povedati kaj je to "evropsko"!

    OdgovoriIzbriši
  8. Pozdravljen, tazadnji anonimni. :)

    Najprej hvala za obširen odgovor. Sam ga ne bom zmogel. repričan sem, da bi bile, če bi bil EPK v Ljubljani, Jankovič pa obtožen istih kaznivih dejanj, reakcije Ljubljančanov ogromne. :) In to tudi epekajevcev. V tem duhu verjamem, da se nam dogaja specifika vsaj na relaciji MB - LJ. Težko pa rečem, da je omenjena specifika le mariborska, čeprav verjetno je.

    Imam pa zelo enostavno vprašanje: ste med tistimi, ki menite, da bi moral Kangler odstopiti? In če niste, zakaj niste?

    OdgovoriIzbriši
  9. Odstopiti? Niti kandidirati ne bi smel. Po mojem si je "obu prevlke šuhe".

    Moje mnenje glede odstopa je takšno.

    Če odstopiš, ko si osumljen, posredno priznaš krivdo.
    "Častni odstop" je lahko tudi hitro znak pomanjkanja borbe za svoj prav.

    Odstopiti bi moral že zdavnaj, že v prvem mandatu. Zakaj?
    Obnaša se kot župan, ki ima vse pod kontrolo. Pa poglejva česa se spomnim:
    - tržnica, blamaža z "marelami"
    - gradnja garažne hiše pod tržnico in posledično delno razlitje vodnega rezervoarja
    - blamaže med projektom "Trg Leona Štuklja", češ nismo vedeli da je spodaj to in ono
    - nejasen stroškovnik slednjega, če se ne motim iz 1.5 na 4.5 milijonov evrov
    - razpis za gradnjo doma za ostarele, farsa brez primere
    - sodelovanje z MTB ni nujno protipravno,zagotovo pa presega vse meje dobrega okusa

    Bi zdaj podpisal poziv k odstopu?
    Zdaj ne. Počutil bi se kot človek, ki bi se odločil pretepat pretepenega.
    Če ga pravni organi niso spravili v pripor kot so Merca zaradi "nevarnosti ponovitve dejanja" že vejo zakaj ga niso. Če pa so naredili napako, pa je k odstopu treba pozvati šefa policije, tožilce in ministrico za notranje zadeve.

    Če bi vaš poziv k odstopu župana "izšel" kdaj med zgoraj navedenimi blamažami in pred akcijo policije bi odstop podpisal. Če se prav spomnim, so bile na sodišču podane že tri ovadbe zoper župana?
    Zdaj pa deluje kot sem že napisal - pretepanje že pretepenega.

    OdgovoriIzbriši
  10. Hvala za izčrpen odgovor. Čeprav smo zaobšli načeto temo, tudi po moji krivdi, naj na tej točki nadaljujem.

    Argument "pretepanje že pretepenega" me nikakor ne prepriča. Tudi ne, da je bil čas za zahtevo po odstopu kdaj prej, zdaj pa je že minil - slednje to težko držalo, ker so zdaj razlogi za kaj takšnega bistveno večji kot kadarkoli prej.

    Glede "pretepanja pretepenega" pa se moramo nujno strinjati, da je to metafora za nekaj takšnega kot "kaznovanje že kaznovanega". Kaj drugega si težko predstavljam, da bi ta fraza pomenila. Moja zavrnitev je na dlani: priprtost in sumi kaznivih dejanj še niso kazen, nenazadnje je Kangler še dalje trdno v sedlu. Spodaj kopiram še moje razmišljanjem tistim, ki vztrajamo pri nasprotnem argumentu od "pretepanja že pretepenega", tj. argumentu, da je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana, torej ne smemo zahtevati njegovega odstopa.

    Zahteva po odstopu je lahko smiselna seveda zdaj, ne šele po dokazani krivdi in na koncu sodnih procesov. Te dni slišimo pogost izgovor tistih, ki Kanglerja branijo (ali pa se branijo pridružiti tistim, ki terjamo njegov odstop), češ, »zahteval bom odstop Kanglerja, ko mu bo dokazana krivda«. Toda če mu bo dokazana krivda, bo itak moral odstopiti, saj je praktično nemogoče opravljati javno funkcijo, če si pravnomočno obsojen. Razen tega je župan te dni tudi napovedal, da bo takrat odstopil – kar iz istega razloga kot napoved ni nobeno moralno dejanje. Torej je nesmiselna trditev, da se sme zahtevati odstop osebe A, če ji bo krivda dokazana, saj to predpostavlja, da je nikoli ne bomo mogli zahtevati v smiselnem času: ko bo obsojena, za to ne bo potrebe, dokler ni obsojena, pa se sklicujemo na presumpcijo nedolžnosti. Dokler krivda ni dokazana, ne zahtevamo odstopa, ko je dokazana, pa ga ne rabimo zahtevati – nekdo, ki uporablja ta argument, je zapadel v hud paradoks, kajti to drugo dejstvo, da je takrat prepozno, je spregledal ali zamolčal. Kdaj bi torej bil realen čas za zahtevo po odstopu, če ne takrat, ko nas prepričajo že okoliščine, navzlic domnevni nedolžnosti? Odgovor na to vprašanje nam torej močno dolguje nekdo, ki ne želi terjati odstopa iz razloga presumpcije nedolžnosti. Trdimo, da takega realnega časa ni.

    Argument o Kanglerjevi nedolžnosti, ki da ovira našo zahtevo po odstopu, je šibek do te mere, da bi smeli ugibati, ali njegovih »uporabnikov« ne vodijo kakšni drugi razlogi in ne zgolj privrženost pravnim normam. Vsekakor pa zveni smešno in cinično. Seveda je pomembno poudariti, da z zavrnitvijo tega argumenta avtomatično ni nastopila situacija, v kateri bi se vsakdo moral opredeliti v podporo odstopa župana. Ne, to je njegova svobodna odločitev, sestavljena iz različnih presoj, in ni bil moj namen, da dokažem kaj podobnega.

    OdgovoriIzbriši
  11. Preveč sem hitel, zgoraj je med drugim ena grda tipkarska. Pravilno se stavek glasi:

    ...moje razmišljanje tistim, ki vztrajajo pri nasprotnem argumentu od "pretepanja že pretepenega"...

    OdgovoriIzbriši
  12. Pozdravljeni Boris!

    " Preveč sem hitel, zgoraj je med drugim ena grda tipkarska. Pravilno se stavek glasi:

    ...moje razmišljanje tistim, ki vztrajajo pri nasprotnem argumentu od "pretepanja že pretepenega"..."

    Omenjenega stavka nisem napisal, tako da predvidevam, da zapis na katerega se sklicujete ni objavljen?

    OdgovoriIzbriši
  13. Pa res ni bil objavljen, tretiran kot "vsiljena pošta". No, zdaj pa je! Zgoraj.

    OdgovoriIzbriši
  14. Boris,

    strinjam se, če Kangler odstopi, ko mu bo krivda dokazana, nastopi nesmisel, še zelo smešen.
    Enako je nesmiselno zahtevati njegov odstop po dokazani krivdi.

    Ne trdim, da je čas za zahtevo odstopa že minil, ampak samo, da bi zahtevo po odstopu lahko sprožili že kdaj prej.

    "Pretepanje pretepenega" in "kaznovanje kaznovanega" pa zame nikakor ni isto.
    Kazen po moje pojmuje, da je bilo storjeno dejanje proti dogovorjenim pravilom in obstaja dogovor, da tako dejanje v smislu vzgoje, vzgleda ali celo zastraševanja nagradimo v negativnem smislu, torej kaznujemo. Etimološko beseda najbrž vključuje pojem kazati ali pokazati na.
    Pretepanje pa je fizično dejanje, v mojem primeru uporabljeno kot metafora. Hočem samo opozoriti, da ste v mojih očeh malo pozni. Na "ljubega Franceja" se je vsul velik kup gnoja in izlite je bilo precej gnojnice, zdaj pa bi se še vi malo pokakali.

    Če bi to storili prej, bi izpadli hrabri in odločni, zdaj pa zahteva po odstopu deluje malo smešno.

    Deluje pa tudi malo manipulativno, kot da bi čakali na pravi trenutek, da bi zadeva delovala dovolj odmevno.

    OdgovoriIzbriši
  15. Anonimni, no, meni pa se zdi, da je zahteva po odstopu prišla v pravem času - prej ni bilo dovolj indicev, zdaj jih je dovolj.

    Če bi resnično držalo, da smo pozni glede zahteve po odstopu, bi ne zbrali zgolj 100 podpisov. Poglavitni očitek, uperjen proti nam, je namreč prav nasproten, da SMO PREHITRI. Prenagljeni. V tem smislu je argument o "pretepanju pretepenega" nasproten prejšnjemu o prenagljenem dejanju ter izjemno REDEK in specifičen. Malo verjetno je namreč, da bi velika večina verjela, da zahteve po odstopu ni treba podpisati, ker je ta zahteva samoumevno podana in da je prepozna. :) Razen tega je treba pogledati splošne reakcije ljudi, reakcijo Viol, lokalne in države politike itd, kjer hitro postane jasno, da Kanglerja ljudje in politiki še dalje podpirajo. Zato je še manj jasno, zakaj bi bila zahteva prepozna.

    OdgovoriIzbriši
  16. Branje je postalo utrujajoče, ker moram sam iskati, kar želite v komentarju, ki se sprehajata/jo po bregovih daleč narazen, glede na naslov, povedat.
    In tudi težko se ponavljam, ker že tri leta pa več, konkretno in sproti pa tudi z nekaj izkušenj /beri:vedenj/, opisujem pa napovedujem dogodke, ki lezejo iz županove pisarne.
    - pozno, prepozno, zamujeno
    pri prvih dveh situacijah, gre za priložnost postoriti še kaj, da ne bo zamujeno
    zamujeno pa še ni, mogoče prej, glede na slepoto in naglušnost "neopredeljenih", prehitro.
    Več pa ko bo črk in vljudnega, tudi smiselnega, formalno etičnega, leporečja, prej bomo priložnosti v rit gledali
    - in še nekaj, glede na našo očitno slepo zaletavost v nekaj neprimernega, nedomišljenega, ki se bohoti na Večerovem blogu in tudi tu zgoraj: zakaj potrebujem toliko poduka o svojem neprimernem početju, če sem podpisal...
    - preveč besedenja, preveč slepih ulic s čudovito razsvetljavo ponujajo dušebrižniki in županovi navijači v skrbi za svojo rit.
    Gre za osebne odločitve, ki jih razumen in predvsem prepoznaven človek, od sebe, s podpisom, da.
    In zakaj bi zdaj morali mi /jaz/, ki smo/sem/ podpisali, razlagat zakaj smo to storili; celo opredeljevati razsežnosti med zgodaj ali prepozno ali prehitro ali z zamudo
    Bebavo, a nehote not padem!

    OdgovoriIzbriši
  17. Boris,

    ..."V tem smislu je argument o "pretepanju pretepenega" nasproten prejšnjemu o prenagljenem dejanju ter izjemno REDEK in specifičen...."

    Ja, vem.

    ..."Razen tega je treba pogledati splošne reakcije ljudi, reakcijo Viol, lokalne in države politike itd, kjer hitro postane jasno, da Kanglerja ljudje in politiki še dalje podpirajo. Zato je še manj jasno, zakaj bi bila zahteva prepozna. "

    So se že navadili.

    G.B.,

    ..."In zakaj bi zdaj morali mi /jaz/, ki smo/sem/ podpisali, razlagat zakaj smo to storili;"

    Tega nisem predlagal/hotel/zahteval.

    Mogoče bi bilo res bolje debato z Borisom nadaljevati kjer drugje...

    OdgovoriIzbriši
  18. Anonimnemu, enemu pač, ki je ...zase prebral, da je kaj predlagal/hotel/zahteval.
    Bere se pač tako, na več straneh in ne samo tukaj, zato je skoraj nuja, da se počutim, kot da bi skoraj moral razlagati svoj podpis...
    Če pa bi rad v intimnejšem okolju, spoštovani anonimni, nadaljeval debato z Borisom, ni treba, me že ni več...vsaj pod temi posti ne.
    Se tudi opravičujem, da me je not potegnilo.

    OdgovoriIzbriši
  19. G.B. show,

    ..."Branje je postalo utrujajoče, ker moram sam iskati, kar želite v komentarju, ki se sprehajata/jo po bregovih daleč narazen, glede na naslov, povedat."

    Samo zaradi tega predlagam debato z Borisom drugje.


    ..."Bere se pač tako, na več straneh in ne samo tukaj, zato je skoraj nuja, da se počutim, kot da bi skoraj moral razlagati svoj podpis..."

    Mi lahko navedete kje se še da razumeti, da je treba podpis razlagati, me zanima.

    OdgovoriIzbriši
  20. http://www.vecer.com/blog/Zofijini/id48615

    OdgovoriIzbriši
  21. http://www.vecer.com/blog/eho?id=48620

    OdgovoriIzbriši
  22. Hvala za navedbe.

    OdgovoriIzbriši