petek, 13. maj 2011

Fištravec: »Divja privatizacija EPK« povzroča slabo voljo

Fragment iz današnje Večerove kolumne dr. Andreja Fištravca:
Tako se mi zdi nujno takoj (že včeraj!) prilagoditi slabo izbran organizacijski model javnega zavoda običajni strukturi le-teh z jasno izraženimi odgovornostmi vodilnih delavcev, da se bo vsaj vedelo, kdo pije in kdo naj plačuje zapitek. Prav tako je mogoče takoj odpraviti vse tako imenovane dvotirnosti v okviru zavoda Maribor 2012 z jasnim ne dvotirnemu delu. Sedaj se namreč dogaja nekakšna "divja privatizacija EPK", kjer za program odgovorni produkcijski, programski in nadzorni delavci odobravajo in izvajajo tudi svoje lastne projekte (ali neposredno ali preko obvoznih podjetij in zasebnih zavodov), s čimer po nepotrebnem povzročajo slabo voljo med neizbranimi programskimi protagonisti in javnostjo (ki je manj slepa, kot se morda zdi na prvi pogled). Če bo odmeven odstop predsednika programskega sveta (ki je tudi sam bil takšen dvojni delavec) prvi v nizu podobnih dejanj, ki se imajo zgoditi, bo imel odstop neki organizacijsko-konstruktiven smisel za ves projekt. V nasprotnem ga bo mogoče brati samo kot izsiljeno dejanje brez resnih simbolnih posledic za koncept poslovne kulture EPK in vseh, ki smo tako ali drugače povezani z eksplozijo čiste energije.
         Prav tako je takoj treba (zelo) izboljšati komuniciranje EPK vsaj z zunanjimi javnostmi. Nesprejemljivo je, da potrebuješ močno "zvezo", če želiš objaviti novico na spletni strani EPK, četudi se ta navezuje na dejavnost prestolnice kulture. Halo!? Za samo izvedbo EPK je nujno, da se Mariborčani in Mariborčanke (da o Slovencih in Slovenkah sploh ne govorim) čutimo povezani z EPK in da dihamo kot eno z njim. Ne pa da bi se nam (bog ne daj!) začelo dozdevati (kar se v Sloveniji tako rado dogaja), da je EPK nekaj "njihovega" in da sem kot občan ali državljan del tega nehote pač po zakonitosti "naravne nesreče". Ki si je ne želim, a ko pride, jo moram tako ali drugače preživeti, ker drugače pač ne gre.
         V hlastanju za skrajnimi roki pri izvedbi projekta se kar pozablja na trajnostno naravnanost EPK in se ustvarja napačna podoba, da se EPK zaključi s koncem prihodnjega koledarskega leta. Menim, da je treba takoj za nedoločen čas podaljšati mandat delovanja javnega zavoda Maribor 2012 kot organizacijskega srca EPK. Šele tako bo mogoče v Mariboru in "vzhodni kohezijski regiji", od koder prihajajo partnerska mesta EPK, realizirati ključno obljubo in napoved EPK: konkretno socialno in kulturno preobrazbo tega dela Slovenije s pomočjo nove industrije "proizvodnje" kulturnih dobrin, ki ima v primerjavi z ostalimi industrijami vsaj take (če ne še bolj) ugodne multiplikativne "ekonomske" učinke za vsako družbo, ki se upa in zna iti kulturo na takšen način.

Ni komentarjev:

Objavite komentar